V slovenski kulturni spomin se je Zlobec vtisnil že z intimistično pesniško zbirko Pesmi štirih, ki jo je leta 1953 izdal skupaj s Kajetanom Kovičem, Janezom Menartom in Tonetom Pavčkom. Foto: BoBo
V slovenski kulturni spomin se je Zlobec vtisnil že z intimistično pesniško zbirko Pesmi štirih, ki jo je leta 1953 izdal skupaj s Kajetanom Kovičem, Janezom Menartom in Tonetom Pavčkom. Foto: BoBo

Čeprav so njegove pesmi proti koncu, ko se je odzval na smrt svojih otrok, tragične, jih jaz dojemam kot ljubezensko poezijo, z več bolečine kot v siceršnjih ljubezenskih pesmih, ki jih je posvetil svoji ženi. Najboljše pesmi, ki jih je napisal v tej vrsti poezije, pa so vrhovi tako v slovenski poeziji kot širše.

Josip Osti
Pesnik Josip Osti je kulturni ambasador za slovensko-bosansko izmenjavo, pa tudi drugod, saj je deloval na vsem jugoslovanskem prostoru. Foto: BoBo

Po njegovih besedah je z ljubezenskimi pesmimi ustvaril vrhove tako v slovenski poeziji kot širše. Urednica Nela Malečkar pa meni, da se je z njim končalo neko obdobje.

Dolgo in srečno pesniško življenje
"Pesnik in akademik Ciril Zlobec je imel dolgo in srečno pesniško življenje, z leti je njegova priljubljenost med bralci le naraščala in dosegla kulminacijo z zadnjo antologijsko knjigo Ljubezen - čudež duše in telesa, ki je v več ponatisih izšla v nakladi deset tisoč izvodov. To ga je osrečevalo in držalo nad gladino ob hudih življenjskih preizkušnjah,"
je ob slovesu 93-letnega kraškega poeta zapisala urednica pri Mladinski knjigi Nela Malečkar.

Zlobec je po njenih besedah poeziji pripisoval tudi terapevtske učinke. "In nam z njo vedno znova dopovedoval, da razlogi za življenje so. Zdi se, da se z odhodom še zadnjega viteza znamenite pesniške četverice končuje neko obdobje, ki ga je sooblikovala njegova generacija s partizanstvom, idealizmom, pesniškim intimizmom, angažirano držo in tovarištvom," je dodala.

Od starih grških filozofov do novih francoskih filozofov
Kot je ob slovesu povedal v Sloveniji živeči pesnik iz Bosne Osti, je Zlobčevo poezijo izredno cenil, čeprav je bil "pesnik iz drugega testa, prvič zato, ker je bil starejši, drugič zato, ker je pisal v vezanem verzu". Njegova ljubezenska poezija pa po Ostijevem mnenju "korenini na razumevanju ljubezni od starih grških filozofov do novih francoskih filozofov". S to vrsto ljubezni, kakor je razumljena v Evropi, je, tako Osti, k ljubezenski poeziji veliko prispeval celo zunaj meja Slovenije.

"Čeprav so njegove pesmi proti koncu, ko se je odzval na smrt svojih otrok, tragične, jih jaz dojemam kot ljubezensko poezijo, z več bolečine kot v siceršnjih ljubezenskih pesmih, ki jih je posvetil svoji ženi. Najboljše pesmi, ki jih je napisal v tej vrsti poezije, pa so vrhovi tako v slovenski poeziji kot širše," je prepričan Osti, ki je Zlobčevo pesnjenje podrobno razdelal v spremnem eseju k zbirki njegovih izbranih pesmi Samo beseda sem – ta je izšla leta 2003 v zbirki Kondor.

Kraška trdoživost
Kot je še dejal Osti, se je Zlobčeva "kraška trdoživost" odražala tudi v njegovi poeziji, saj je bil v celotni zgodovini slovenske poezije tisti pesnik, ki mu je uspelo pisati dobre pesmi celo v poznih letih: "Imel je to energijo, ki je marsikateri drugi pesnik ni imel."

Pesnik in akademik Zlobec se je poslovil v 94. letu življenja. Novico o njegovi smrti so objavili tudi na spletni strani Slovenske akademije znanosti in umetnosti, katere redni član je bil od leta 1989, kjer so še zapisali, da bo datum žalne seje znan v kratkem.

Čeprav so njegove pesmi proti koncu, ko se je odzval na smrt svojih otrok, tragične, jih jaz dojemam kot ljubezensko poezijo, z več bolečine kot v siceršnjih ljubezenskih pesmih, ki jih je posvetil svoji ženi. Najboljše pesmi, ki jih je napisal v tej vrsti poezije, pa so vrhovi tako v slovenski poeziji kot širše.

Literati o Cirilu Zlobcu
Boris A. Novak in Peter Kolšek ob smrti Cirila Zlobca
Literati o Cirilu Zlobcu
Boris A. Novak in Peter Kolšek ob smrti Cirila Zlobca