Knjigarne v Veliki Britaniji poročajo o znatno povečani prodaji daljših romanov in klasičnega leposlovja. V tednu, ko je največja britanska knjigarniška veriga Waterstones dokončno zaprla svoje trgovine, potem ko so se zaposleni pritoževali, da se počutijo ogrožene zaradi novega koronavirusa, je njena internetna prodaja v enem tednu poskočila za 400 odstotkov.

Kdaj se boste posvetili Tolstojevi Vojni in miru, če ne zdaj? Foto: AP
Kdaj se boste posvetili Tolstojevi Vojni in miru, če ne zdaj? Foto: AP

Klasike, za katere nikoli "ni bilo časa"
Znatno je poskočila prodaja klasik in pogosto brezčasnih naslovov, kot so Sto let samote in Ljubezen v času kolere Gabriela Garcie Marqueza, Ljubljena Toni Morrison, Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda in Stekleni zvon Sylvie Plath.

Sorodna novica Hilary Mantel končala svojo "tudorsko trilogijo": bralci drli na polnočno izdajo romana

Iz Waterstones poročajo tudi o povečani prodaji modernih klasikov, pri čemer prednjači uspešnica Hilary Mantel The Mirror and the Light, med njimi pa so tudi Donna Tartt s Skrivno zgodovino in Liščkom, David Foster Wallace s knjigo Infinite Jest in Hanya Yanagihara s knjigo A Little Life.

Dobro se prodajajo tudi distopične zgodbe, zlasti Deklina zgodba Margaret Atwood, 1984 Georgea Orwella in Krasni novi svet Aldousa Huxleyja.

Tudi iz podjetja Nielsen BookScan, ki meri prodajo knjig v Veliki Britaniji, poročajo, da po vsej državi narašča prodaja Tolstojevega romana Vojna in mir, Gospodarja prstanov J. R. R. Tolkiena in prvega dela Iskanja izgubljenega časa Marcela Prousta. "Naša uspešnica je Hilary Mantel – teh 900 strani se ne zdi več zastrašujočih in gre zelo dobro," je povedala predstavnica Waterstones Bea Carvalho.

Dobrih 80 odstotkov knjig na Biblosu je v slovenskem jeziku, nabor pa tudi povečujejo: v zadnjem mesecu so dodali 130 del. Foto: Matej Pušnik
Dobrih 80 odstotkov knjig na Biblosu je v slovenskem jeziku, nabor pa tudi povečujejo: v zadnjem mesecu so dodali 130 del. Foto: Matej Pušnik

V celoti je prodaja fizičnih knjig po podatkih Nielsna v tednu do sobote, 21. marca, narasla za šest odstotkov. Pri tem je za 212 odstotkov narasla prodaja naslovov za domače učenje, za 77 odstotkov prodaja šolskih knjig in študijskih vodičev ter za 35 odstotkov prodaja leposlovja. Za 38 odstotkov se je povečala tudi prodaja knjig o umetnosti in obrteh.

Po drugi strani je prodaja faktografskih del za odrasle upadla za 13 odstotkov, saj bralci po pisanju The Guardiana iščejo tolažbo v namišljenih svetovih. "Podatki o prodaji namigujejo na to, da se prebivalci Velike Britanije resnično pripravljajo na daljše obdobje izolacije," je povedal Philip Stone iz podjetja Nielsen.

Ponazoritev eksponentne rasti povpraševanja za e-knjigami. Foto: Kreativna baza
Ponazoritev eksponentne rasti povpraševanja za e-knjigami. Foto: Kreativna baza

Slovenija pa je v teh dneh priča razmahu branja elektronskih knjig. Kot so sporočili iz založbe Beletrina, največja spletna knjižnica Biblos v času od zaprtja splošnih knjižnic in knjigarn dnevno beleži devetkrat večje povpraševanje po izposoji e-knjig, ki se približuje številki 3000, zaznava pa tudi velik porast novih uporabnikov.

Če ste člani splošne knjižnice, Biblos vabi
Po besedah Marka Hercoga, tehničnega direktorja Beletrine, so s 300 povprečnih dnevnih izposoj pred kriznimi razmerami prišli na skoraj 2700 izposoj v enem dnevu, velik del tega predstavljajo novi uporabniki. V povprečju je bilo na tedenski ravni uporabnikov prej približno 1000, prejšnji teden je njihovo število naraslo na 2000, zdaj pa se že približujejo številki 5000 tedenskih uporabnikov.

Tehnična ekipa Beletrine ima tako polno dela, saj mora servisirati devetkrat večje povpraševanje oziroma promet, najbolj zahtevna pa je podpora novim uporabnikom, ki sistema še ne obvladajo, so sporočili iz Beletrine.

Knjižnica Biblos je brezplačna za vse člane splošnih knjižnic. V njej lahko kupujejo ali si izposojajo. Trenutno lahko izbirajo med 3838 naslovi. Dobrih 80 odstotkov knjig je v slovenskem jeziku. Biblos je nastal pred sedmimi leti v sodelovanju s slovenskimi splošnimi knjižnicami in Institutom informacijskih znanosti Izum.

Pogovor z Mitjo Čandrom