Kitajska je napovedala začetek tretjih izkopavanj glinenih vojakov, ki so jih leta 1974 v bližini Šiana, prestolnice province Šanši, po naključju odkrili lokalni kmetje, ki so izkopavali vodnjake. Arheologi ocenjujejo, da so v jami, ki je neke vrste mavzolej prvega kitajskega cesarja Čina Šihuandija, do sedaj odkrili okoli 8.000 figur. Kot sporoča kitajski državni urad za kulturno dediščino, arheologi upajo, da bi lahko nova izkopavanja razkrila obličja še okoli 5.000 do sedaj neodkritih kipov. V zvezi s še neodkritimi kipi se postavlja predvsem vprašanje, ali so v posmrtnem spremstvu cesarja le vojaki ali pa tudi državni uslužbenci. Prav to uganko naj bi razkrila nova izkopavanja. In še en tip oseb je, ki ga arheologi pogrešajo v Činovi vojski. To so generali. Do sedaj so jih namreč odkrili manj kot deset, kar je glede na številčnost vojske nenavadno malo.
V muzej tudi med izkopavanjiKako dolgo bo potekala nova serija izkopavanj, zaenkrat še ni znano, znano pa je, da bo razstavo do zdaj odkritih kipov mogoče obiskati tudi med samimi izkopavanji. Pred začetkom novih izkopavanj pa arheologi razmišljajo tudi o tem, kako ohraniti odkrite vojake v njihovi prvotni podobi. Med prejšnjimi izkopavanji so namreč odkrite figure zelo hitro spremenile barvo, saj je glina ob stiku z zrakom oksidirala in postala siva. Arheologi upajo, da jim bo nova tehnologija omogočila najti način, kako bi ohranili izviren rdečkasti odtenek gline.
Začetek dvatisočletnega cesarstva
Podzemno glineno vojsko so kot enega najbolj izjemnih do sedaj znanih primerov pogrebne umetnosti ustvarili okoli leta 210 pr. n. št., ko je umrl cesar Čin, ki je uspel kitajske dežele povezati v imperij. S Činom se tako začenja dolga zgodovina kitajskega cesarstva, ki se je končala leta 1912. Dinastija Čin je pomembna tudi zato, ker se pod njo uveljavi centralizirana birokracija, nujna za delovanje tako obsežne državne tvorbe, ki je bila posebnost kitajskega cesarstva vsa naslednja stoletja.
Reke živega srebra in druga čudesa
Upanje arheologov, da se nekje skriva še veliko podzemnih čudes, ohranja in podžiga pisanje skoraj sodobnika cesarja Čina in zgodovinarja Sime Čiana. Ta je namreč v svojem popisu Činovega pogreba pripovedoval, da so cesarja pokopali skupaj s palačami, stolpi, uradniki in tudi s številnimi nenavadnimi predmeti, pravimi čudesi. Glavno izmed čudes pa naj bi bile skrivnostne umetne reke, po katerih se je pretakala bleščeča tekočina. Opis namiguje na živo srebro in prav res so pred nekaj leti arheologi v zemlji, ki obdaja mavzolej odkrili večje koncentracije živega srebra. To tudi vliva upanje, da zgodovinarjevi opisi vključujejo več kot le zrno resnice in da utegnejo nadaljnja izkopavanja še bogato obroditi.
Polona Balantič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje