Letošnji dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo Kostja Gatnik je v svoji karieri posegel na različna področja, od slikarstva, grafičnega oblikovanja in ilustracije do fotografije. Foto: MMC RTV SLO
Letošnji dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo Kostja Gatnik je v svoji karieri posegel na različna področja, od slikarstva, grafičnega oblikovanja in ilustracije do fotografije. Foto: MMC RTV SLO
Kostja Gatnik
Najraje bi videl, da bi bilo vse brez naslovov, saj lahko naslovi gledalcu odvzamejo možnost originalnega doživljanja, razmišlja Kostja Gatnik. Foto: Narodna galerija
Tribuna
Gatnikove podobe so dale pomemben pečat tudi Tribuni, njegovo likovno urednikovanje tej študentski reviji pa je pomenilo odskočno desko v kompleksnost popkulture. Foto: Narodna galerija
Kostja Gatnik
Kostja Gatnik, ki je z ilustracijami opremil in oblikoval več kot 80 knjig, je tudi eden od 'staršev' lika prikupnega Gala iz galerije. Zgodbico o bradatem ljubitelju slik je napisala Svetlana Makarovič. Foto: Narodna galerija

Pisanje in risanje Gala je potekalo povsem ločeno. Včasih celo tako zelo, da sem ilustriral dogajanje v zvezi s sliko, ki je Svetlana ni niti omenila. Čeprav sva oba dokaj trmasta, sva se na koncu le dogovorila, uskladila neskladja in pripeljala štorijo do srečnega konca.

Kostja Gatnik
Kostja Gatnik
Kostja Gatnik sodi med osrednje osebnosti slovenskega grafičnega oblikovanja in ilustracije. Leta 1985 je obiskovalce na Novi rock privabljal tale plakat. Foto: Narodna galerija

Potrošniška miselnost porazno vpliva na celotno družbo in kulturi ni pri tem nič prizanešeno.

Kostja Gatnik
Kostja Gatnik: Znak za Fructal (1979)
Ravno prede letom dni je minilo 30 let od nastanka znaka za Fructal. Gatnik je avtor številnih slikovnih znakov, ki nas spremljajo na vsakem koraku. Poleg Fructalovega tudi Planice in Stolovega leva. Foto: Narodna galerija

Sem jo začutil, jo občutim in ji verjetno ne bom nikoli ubežal. Zakaj, vraga, na to vedno pozabljam?

Kostja Gatnik o nehvaležnosti, ki v karieri spremlja umetnika
Kostja Gatnik
Kostja Gatnik: Serija Pariz 09. Foto: Narodna galerija

Kje torej začeti predstavitev resnično obsežnega in raznovrstnega dela letošnjega Prešernovega lavreata – pri stripih, ilustracijah, plakatih, naslovnicah, ovitkih plošč in logotipih, s katerimi se je nemara vsakdo od nas že kdaj srečal in so postale že kar reprezentativne podobe nekega časa, ali pri umetnikovem le redko predstavljenem slikarstvu?
Velik 'rešpekt' do prve ljubezni
Gatnik pravi, da se vsem umetniškim disciplinam rad posveča, a je na prvem mestu vendarle slikarstvo. Ravno zato je morda prav, da se tokrat ustavimo najprej pri tem. Pravzaprav je slikarski opus le izjemoma razstavljal, pa tudi časa je bilo zanj nekako najmanj. "Ta prva ljubezen je res rahlo zanemarjena. Delno zaradi velikega 'rešpekta' do nje, delno zaradi preživetvene nuje. Zadnja leta pa je na žalost vedno manj časa za vse, ne le za slikanje," nam je pojasnil leta 1945 v Ljubljani rojeni Gatnik.
Kje gre iskati razlog, da ravno do slikarstva čuti največjo naklonjenost? Če ga pri ilustraciji in stripu usmerjata tudi namen in funkcija sporočila, pa mu prav slikarstvo predstavlja tisto polje, kjer se lahko svobodno preda samospraševanju in komunikaciji s samim seboj.
Kostja Gatnik je bil na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost študent Marija Preglja in Maksima Sedeja, študij pa je na slikarski specialki nadaljeval pri profesorjih Sedeju in Zoranu Didku.
Naslovi gledalcu odvzamejo možnost originalnega doživljanja
Svoje fotografije, izbor iz opusa, ki je bil do tedaj javnosti nepoznan, je prvič predstavil leta 2008. V Gatnikovem fotografskem opusu prevladujejo slike z močno likovno noto. Koliko je fotografsko služilo slikarskemu delo oziroma koliko sta ta dva medija pri njegovem delu povezana? "Sredi sedemdesetih sem napravil par fotografij prav namensko, kot predloge za sike. Pozneje sem nekatere fotografije uporabljal kot študije za posamezne elemente slik, v začetku devetdesetih sem pa ta način dela popolnoma opustil. Seveda pa slikarstvo vpliva na fotografijo in obratno. Tega se ne da izključiti," nam je pojasnil Gatnik.
Medtem ko njegove fotografije vedno spremljajo naslovi, pa so z redkimi izjemami slikarska dela celotnega opusa večinoma brez naslovov. "Najraje bi videl, da bi bilo vse brez naslovov, saj lahko naslovi gledalcu odvzamejo možnost originalnega doživljanja. Iz praktičnih razlogov fotografije naslavljam, vendar se pri tem omejujem v glavnem na lokacijo in čas nastanka posnetka ali pa na minimalen suhoparen opis."

Akademski slikar Jožef Muhovič vidi skupni imenovalec Gatnikovega slikarstva in tudi druge umetnosti v 'permanentnem prizadevanju za odličnost slikarske prezence.' Gatnikovo slikarstvo se, za razliko od bolj popularnih zvrsti njegovega ustvarjanja, 'dosledno drži raziskovanja in artikulacije oblik, namenjenih temu, da se branijo pred površnimi vzorci fantazije, ker ne izhajajo iz sebičnega sanjarjenja in take ali drugačen instrumentalnosti, ampak se upirajo naši zavesti in jo s tem upiranjem kultivirajo,' dodaja Muhovič. Na likovno prizorišče je Gatnik, vse bolj nezadovoljen z okviri akademizma in socialističnega realizma, bleščeče vstopil skozi novo popart in hiperrealizem. V sedemdesetih letih so začele nastajati 'fantazmagroije z oblaki in kamni'. Kasneje je čisto in jasno ozračje neba zamenjal pogled v viharnejše, temačnejše, bolj nasičeno nebo, ki se dviguje nad ozkim zemeljskim pasom, v devetdesetih pa se je vrnil k figuraliki.

V zadnjih nekaj letih se je z umetnikovih platen ponovno vsaj na neposreden način umaknila figuralika, iz pretežno belih slik v naslikanih modrih okvirjih pa se kot dimni prividi izrisujejo forme, s katerimi 'ponovno išče stik z izvornim in odprtim v svojem slikarstvu', kakršnega najdemo na z zračnim čopičem realistično naslikanih oblakih. A, če si sposodimo Muhovičeve besede, tega ne počne več tako očitno in neposredno, ampak diskretno, 'kot bi kdo s telesom (topos) in z duhom (logos) odstiral koprene in skušal čim precizneje in trezneje navigirati iz zaprtega v sluteno na človekovem - ravno tako (navzgor in navzdol) prepadnem - notranjem duhu.' Kot pravi umetnik sam, v svojih slikah še vedno vidi zgodbe.

Pogled po štirih desetletjih ustvarjanja
Tisti, ki so se sprehodili po veliki retrospektivni razstavi Kostja Gatnik: Kaj sem videl 1968-2008, ki so jo pred dvema letoma pripravili v Narodni galeriji, so ob ogledu približno 500 del začutili, kako raznovrsten in obsežen je Gatnikov opus. To je na podlagi razstave in obsežnega kataloga, ki je pospremil postavitev, z zadovoljstvom spoznal tudi umetnik sam.

O nastajanju Gala iz galerije
Razstavo in katalog so v galeriji pripravili v zahvalo za zelenega dolgobradega škrata, ki ga je oživel ravno Gatnik. Idejo za simpatičnega možička, ki bo po zbirki popeljal najmlajše obiskovalce galerije, je dobila tedanja direktorica Anica Cevc, zgodbo pa je napisala Svetlana Makarovič. "Pisanje in risanje Gala je potekalo povsem ločeno. Včasih celo tako zelo, da sem jaz ilustriral dogajanje v zvezi s sliko, ki je Svetlana ni niti omenila. Kljub temu, da sva oba dokaj trmasta, sva se na koncu le dogovorila , uskladila neskladja in pripeljala štorijo do srečnega konca," se je rojstva Gala spomnil ilustrator.

Izjemen risar, ki je pomembno zaznamoval ilustracijo in oblikovanje
V prvi vrsti je Gatnik sijajen risar, so zapisali v obrazložitvi Prešernove nagrade. "Njegova poteza je zanesljiva, natančna, kritična, pogosto humorna, ironična in tudi samoironična. Z njo je obvladal grafično oblikovanje, strip in še zlasti ilustracijo, ki jo odlikuje širok razpon žanrov, predvsem pa poseben dar, da ne nagovarja samo ozko opredeljene ciljne publike," so še zapisali.

Zaradi izjemne ustvarjalne kakovosti in širine je Gatnik pomembno prispeval h kakovostnemu razvoju ilustracije in grafičnega oblikovanja na Slovenskem. Takšna raznovrstnost, ki jo dosežejo le redki ilustratorji in oblikovalci, zahteva zelo raznolik likovni jezik in ravno zato je vsaka Gatnikova stvaritev po besedah grafičnega oblikovalca, prav tako Prešernovega nagrajenca, Petra Skalaraja 'vrhunska, virtuozna, domiselna in duhovita'. V svojem ustvarjalnem procesu dosledno uporablja oblikovalski pristop. "Gatnik ilustrator deluje oblikovalsko in Gatnik oblikovalec deluje ilustratorsko," je še zapisal Skalar v omenjenem katalogu.

Rojstvo Magne Purge
Kostja Gatnik je zaslužen tudi za uveljavljanje 'nekomercialnega' stripa v Sloveniji. Njegov kultni strip Magna Purga je prvič izšel leta 1977 pri založbi ŠKUC. O njenem vplivu zgovorno govorijo Jonasove besede: "Ob odkritju Beatlov, Buldožerja in Magne Purge sem jih enega za drugim prinesel pokazat domov. Prvi so bili mami všeč, drugi že malo manj, Purge pa ni razumela. Aha! Takoj sem se je začel učiti na pamet."

'Potrošniška miselnost porazno vpliva tudi na kulturo'
Gatnik je v svojih stripih na značilno humoren način obravnaval tako družbene kot kulturne teme. Strip je kmalu po izidu postala prava uspešnica, nekateri izreki v njem pa so se praktično razširili kot reki. Kasneje se je Gatnik časa Magne Purge spomnil kot časa, ko je bil zelo kritičen do vsega, kar se je dogajalo in zato je skušal spreminjati svet po svojih močeh. Kako kot dolgoletni soustvarjalec in opazovalec slovenske kulture gleda na njen položaj danes? "Potrošniška miselnost porazno vpliva na celotno družbo in kulturi ni pri tem nič prizanešeno."
V omenjenem katalogu ob razstavi v Narodni galeriji se je o umetnikovem delu razpisalo 25 avtorje - likovnih teoretikov, umetnikov in Gatnikovih prijateljev. Svetlana Makarovič mu je takrat zapisala, da bi moral imeti vsak slovenski umetnik na delovni mizi pritrjen napis: Pričakuj nehvaležnost! 'Zakaj, vraga, na to vedno pozabljamo?'. Je tudi umetnik sam v svoji karieri pogosto začutili to nehvaležnost? "Sem jo začutil, jo občutim in ji verjetno ne bom nikoli ubežal. Zakaj, vraga, na to vedno pozabljam?"

Pisanje in risanje Gala je potekalo povsem ločeno. Včasih celo tako zelo, da sem ilustriral dogajanje v zvezi s sliko, ki je Svetlana ni niti omenila. Čeprav sva oba dokaj trmasta, sva se na koncu le dogovorila, uskladila neskladja in pripeljala štorijo do srečnega konca.

Kostja Gatnik

Potrošniška miselnost porazno vpliva na celotno družbo in kulturi ni pri tem nič prizanešeno.

Kostja Gatnik

Sem jo začutil, jo občutim in ji verjetno ne bom nikoli ubežal. Zakaj, vraga, na to vedno pozabljam?

Kostja Gatnik o nehvaležnosti, ki v karieri spremlja umetnika