Mojmir Sepe je med drugim s svojim ansamblom posnel tudi prvo ploščo džeza v Jugoslaviji. Foto: MMC RTV SLO
Mojmir Sepe je med drugim s svojim ansamblom posnel tudi prvo ploščo džeza v Jugoslaviji. Foto: MMC RTV SLO
Sepe pravi, da je najzanesljivejša napoved tega, ali bo skladba poslušalcem všeč, to, da pesem ni preveč zapletena, poleg tega se besedilo ne sme izgubljati v pretiranih metaforah. Foto: Cankarjev dom
V nacionalnem radijskem arhivu je shranjenih 235 Sepetovih del za zabavni revijski orkester in 40 del za plesni orkester. Po besedah Habeta komisija Sepeta umešča med skladatelje, kot so Bojan Adamič, Borut Lesjak, Jože Privšek in Aleksander Skale, ki so v slovenski zabavni glasbi pustili trajne sledi. Pionirji slovenske zabavne glasbe so s svojim delovanjem razvili zlato dobo slovenske popevke. Foto: MMC RTV SLO

Društvo slovenskih skladateljev, ki nagrado podeljuje, je v obrazložitvi zapisalo, da so Sepetu nagrado namenili predvsem za njegov opus lahkotnejših orkestralnih del. Komisija v sestavi Maks Strmčnik (predsednik), Jani Golob in Brina Jež Brezavšček med drugim tudi meni, da nagrajenčevo glasbo odlikujejo inovativna melodika z elementi poetične vedrine in humornosti, poleg dobre instrumentacije pa bogata in ustrezno izpovedna harmonizacija.

Glasba za otroke, filme, plesne orkestre ...
Predsednik DSS-ja Tomaž Habe je na podelitvi 17. Kozinove nagrade dejal, da je težko določiti, katera glasbena zvrst ima v Sepetovem skladanju tehtnejšo vlogo. Bil je med ustvarjalci otroških in mladinskih pesmi, pisal je glasbo za risanke in deloval tudi na področju šansonov, ki ga je obogatil s skladbami, kot sta Pismo za Mary Brown in Kje je tista trava?. Uglasbil je izbor 12 pesmi iz zbirke Darovi Toneta Pavčka, za originalno scensko glasbo v drami Koža megle Frančka Rudolfa pa je od Zveze skladateljev Jugoslavije prejel nagrado XXII. Sterijinega pozorja.

Glasbena usmeritev k filmski in gledališki glasbi ter k popevki in šansonu je hitro začrtala Sepetov okus, ki se je oblikoval pod vplivom džeza in svinga. Skladatelj se po Habetovih besedah spominja, da je prve skladbe pisal za Adamičev plesni orkester in tako pokazal zanimanje za to delo. Njegove skladbe je orkester izvajal precej pogosto. Sepe se je usmeril tudi v vokalno glasbo, kjer med prve uspehe šteje pesem Jesenska v izvedbi Zlate Gašperšič.

Zaznamovan z džezom in svingom
Mojmir Sepe
je od petdesetih, ko je glasbeno kariero začel kot trobentar pri Plesnem orkestru Radia Ljubljana in ko je že začel kazati nagnjenje k džezu in svingu, močno zaznamoval slovensko zabavno glasbo. Skupaj s svojim ansamblom in tudi v sodelovanju s svojo ženo in priznano pevko Majdo Sepe nam je zapustil vrsto že dolgo zimzelenih popevk. Med njimi so Zemlja pleše, Med iskrenimi ljudmi, Moje orglice, Brez besed, Vzameš me v roke, Pridi, dala ti bom cvet, Ribič me je ujel in druge. Te popevke nas pozna večina, malo manj znano pa je, da je Mojmir Sepe s svojim ansamblom posnel povsem prvo džezovsko ploščo v Jugoslaviji.
Avtor znamenite Poletne noči se je uradno upokojil leta 1991. Vendar je bil to v nekaterih pogledih v resnici začetek še dejavnejšega delovanja. Potem se je namreč posvetil pisanju in snemanju glasbe za radio, film, televizijo in gledališče. Kozinova nagrada, ki jo tokrat podeljujejo sedemnajstič, seveda nikakor ni prvo priznanje za Mojmirja Sepeta. Če se odpovemo naštevanju festivalskih nagrad, pa moramo vendar omeniti nagrado Franeta Milčinskega Ježka in pa viktorja za življenjsko delo.