V Pragi bodo na razstavi Impresionizem od zore do mraka: Slovenska umetnost 1870–1930, ki jo bodo uradno odprli nocoj, predstavili kar 474 del, med njimi sliko Jurija Šubica Pred lovom. Postavitev bo na ogled do 16. septembra.

Čehi Slovence poznajo predvsem po Jožetu Plečniku – zdaj pa se jim bodo predstavila še vodilna slikarska mena impresionizma. Foto: Ministrstvo za kulturo

Praško občinstvo bo lahko videlo tudi sliko Ivana Groharja Macesen ter sliki Sončni breg Riharda Jakopiča in Rdeči parazol Mateja Sternena, navajajo v Narodni galeriji.

Slovenski sopotniki češke umetnosti
Direktorica galerije Barbara Jaki je potrdila, da bodo v jedru razstave impresionisti, bodo pa izpostavili tudi tiste umetnike, ki so bili tako ali drugače povezani s Češko; bodisi da so na Češkem študirali bodisi da so prijateljevali s češkimi umetniki ali pa da so pustili svoja dela na Češkem.

Slavnostnega odprtja se je udeležil slovenski minister za kulturo Zoran Poznič. Foto: Ministrstvo za kulturo

Predstavniki modernističnega sloga, slikarji Jakopič, Sternen, Grohar in Matija Jama ter fotograf Avgust Berthold, so v ključnih letih na začetku 20. stoletja razvili lokalni izraz, ki je združeval secesijske in simbolistične prvine z evropskimi impresionizmi. Z novim slogom so ustvarili eno izmed orodij narodnega prebujenja, ki je meščansko sodobnost povezalo z ruralno preteklostjo in hkrati poskušalo izraziti najgloblje vzgibe človeške duše, kot se je poetično izrazil Jakopič. V človeško nrav se je poglobil tudi satirik Hinko Smrekar, ki je ostro in pronicljivo dokumentiral kulturno in politično dogajanje na Slovenskem.

Umetnost so v teh desetletjih oplajale vedno krepkejše zveze s Češko. Prenovo Ljubljane po potresu leta 1895, ki jo je župan in praški študent Ivan Hribar usmerjal po čeških zgledih, delovanje arhitekta Jožeta Plečnika na Praškem gradu in obojestransko prevajanje literarnih del so spremljale močne likovne povezave, od realizma bratov Šubic, sodobnikov Vojtecha Hynaisa do ekspresionizma bratov Kralj in drugih slovenskih kulturnih delavcev v Pragi, so ob razstavi zapisali v galeriji.

Zastopanih je več medijev: kiparstvo, slikarstvo, grafika in knjižna ilustracija. Foto: Ministrstvo za kulturo

Zlata doba slovenske umetnosti
Dela, združena na praški razstavi, predstavljajo eno ključnih obdobij v slovenski zgodovini, ko je slovenska umetnost poskušala Evropo dohiteti ne le slogovno, temveč tudi institucionalno s postavitvijo prvega prodajnega razstavišča ter z ustanovitvijo Univerze in Narodne galerije v Ljubljani.

Ob delih iz Narodne galerije so v razstavo vključena dela iz nekaterih drugih institucij in dela, ki so v zasebni lasti. Zastopanih je več medijev: kiparstvo, slikarstvo, grafika in knjižna ilustracija.

Častna pokrovitelja razstave sta predsednik Slovenije Borut Pahor in češki predsednik Miloš Zeman. Slavnostnega odprtja se je udeležil slovenski minister za kulturo Zoran Poznič.

Razstavo, ki bo na ogled do 16. septembra, spremlja obširen katalog. Besedila vanj so poleg Barbare Jaki prispevali Mateja Breščak, Igor Grdina, Michel Mohor, Damjan Prelovšek, Alenka Simončič in Andrej Smrekar.