Rodil se je leta 1972 v Brčkem, kjer je obiskoval osnovno šolo. Študiral in živel je na Reki, od leta 1993 pa je življenje nadaljeval v Oslu. Foto: Saša Banjanac Lubej
Rodil se je leta 1972 v Brčkem, kjer je obiskoval osnovno šolo. Študiral in živel je na Reki, od leta 1993 pa je življenje nadaljeval v Oslu. Foto: Saša Banjanac Lubej

Vest o smrti so sporočili z njegove hrvaške založbe VBZ.

"Je največji postjugoslovanski nomad: begunsko in izkušnje ekonomskega prebežnika je prelevil v knjige, ki jih berejo njegovi prav tako razseljeni bralci," je ob intervjuju za oddajo NaGlas! s pisateljem zapisala Saša Banjanac Lubej.

Rodil se je leta 1972 v Brčkem, kjer je obiskoval osnovno šolo. Študiral in živel je na Reki, od leta 1993 pa je življenje nadaljeval v Oslu. Na Univerzi v Oslu je leta 1999 magistriral iz južnoslovanskih književnosti. Delal je kot lektor na univerzi, sodni tolmač in učitelj norveškega jezika za tujce, pa tudi kot poštar, gradbeni delavec, pomorščak in še marsikaj. "Menim, da si ima vsak pravico prizadevati za boljše življenje. Če imamo po vsem svetu prosti pretok kapitala, bi moral biti prost tudi pretok delavcev," je povedal v pogovoru s Sašo Banjanac Lubej.

Bekim Sejranović: Lepši konec

Sejranović je kot begunec živel na Norveškem, delal je tudi v Zagrebu, pogosto je obiskoval Slovenijo, tudi zaradi v Ljubljani živeče hčerke. V oddaji NaGlas je svoje življenje sam opisal takole: "Rojen sem v Bosni, živel sem na Hrvaškem, tam mi niso hoteli dati njihove slavne domovnice, zato sem moral prekiniti študij. Nisem mogel delati. Norveška je bila, ne bom rekel naključje, ampak edina izbira, edina država, kamor sem v tistem trenutku lahko šel."

Za svoj prvi roman Nikjer, od nikoder je leta 2009 dobil regionalno nagrado Meša Selimović, ki jo podeljujejo za književnost na področju BiH, Črne gore, Hrvaške in Srbije. Z nagrajenim romanom se je izstrelil med najpomembnejše pisatelje svoje generacije, piše današnji Večernji list.

Kratke zgodbe, romani, dnevniški zapisi in publicistika
Napisal je kratke zgodbe, zbrane pod imenom Fasung, ter več romanov, poleg prvenca Nikjer, od nikoder še Lepši konec, Sandale, Tvoj sin Huckleberry Finn in dnevniške zapiske Dnevnik nekega nomada. Njegova dela so izšla v norveščini, angleščini, slovenščini, makedonščini, nemščini, češčini, italijanščini in poljščini. V slovenščini lahko beremo njegova romana Lepši konec in Tvoj sin Huckleberry Finn. Poleg pisateljevanja je objavljal v več medijih in veljal za enega najdostopnejših in najduhovitejših sodobnih pisateljev.

Glede svojih bralcev je za NaGlas! rekel, da si misli, da "od 70 do 80 odstotkov kupcev mojih knjig predstavljajo ženske. Moja nekdanja žena je rekla, da so moji bralci ženske, hipsterji in geji. Jaz bi dodal še ljudi, ki – tako kot jaz – živijo nomadsko življenje. Zelo veliko jih je, ki iščejo svojo identiteto oz. jo najdejo na več različnih krajih."

Bekim Sejranović