Tihomir Pinter: Jurčičev trg, 1971, fotografija na srebroželatinskem papirju. Foto: Galerija Kresija/Tihomir Pinter

Izčiščena, premišljena in skrbno zgrajena fotografija Tihomirja Pinterja (1938) v klasični maniri, ki ji je že skoraj pretil zdrs v pozabo, nudi osvežujoče drugačen pogled na mestno okolje, v katerem živimo, a ga v sodobnem vrvežu in tempu življenja skoraj ne zaznamo več.

80 let fotografa Tihomirja Pinterja, ki za izhodišče svojega dela vselej vzame resničnost

Obsežna retrospektiva s katalogom ob lanskem jubileju
V Galeriji Jakopič so se umetniku ob njegovem lanskem osebnem jubileju poklonili z obsežno retrospektivno razstavo, naslovljeno Kemija podobe, ki jo je spremljal obsežen katalog. Na tej postavitvi se je izrazila vsa širina njegovega opusa, poznanega predvsem po portretih umetnikov, glasbenikov, literatov in upodobitvah umetniških ateljejev, pa tudi po železarskem ciklu.

Hommage mestu, ki je z leti postalo njegovo
Kot je zapisala Tamara Vodopivec, se Pinter na tokratni razstavi v Galeriji Kresija predstavlja s fotografijami, nastalimi med njegovimi sprehodi po stari Ljubljani. Pred nami je svojevrsten hommage mestu, v katerem se je po številnih popotovanjih in selitvah po tedanji Jugoslaviji z družino ustalil leta 1970 in za katerega danes pravi, da je njegovo. Razstavljene fotografije so iz časa po njegovi preselitvi v Ljubljano v 70. letih preteklega stoletja, pa tudi novejše, ki so nastale v nedavnih letih.

Tihomir Pinter: Fontana, Novi trg, 2014, fotografija na srebroželatinskem papirju. Foto: Galerija Kresija/Tihomir Pinter

Razpoke, oluščen omet, obrabljeni tlakovci, rjaste ograje ...
"Neumorno sprehaja svoj fotoaparat in lovi urbane motive. Mesto doživlja skozi objektiv in spremlja njegovo spreminjanje v času. Dokumentira spomine, svoje in svojih someščanov, je zapisovalec vizualne urbane zgodovine Ljubljane. Vrača se na iste lokacije, ki so se sicer z leti res nekoliko spremenile, a je še zmeraj vse tukaj, na istem mestu.

Bolj ga privlači staro kot novo. Bližje od gladkih in hladnih fasad, brezhibnih površin in sterilnih oken so mu razpoke na steni, oluščen omet, obrabljene granitne kocke in rjaste ograje. Podobno kot mu je mlad in popoln obraz mladenke kot umetniški motiv veliko bolj dolgočasen in prazen od zgubanega, otožnega in izčrpanega obraza starke. Staranje in minevanje časa sta zanj pozitivni kategoriji. Kot fotograf zato ljubi staro Ljubljano veliko bolj od sodobnih mestnih predelov," beremo v besedilu Tamare Vodopivec.

Njegove fotografije stare Ljubljane prinašajo prizore iz javnih in zasebnih urbanih prostorov, tako med njimi najdemo stavbe, ulice ali dvorišča. Blizu so mu tudi posamezni detajli, kot so arhitekturni elementi in kiparski okrasi pročelij, kovane ograje in okenske mreže.

Človek tokrat zgolj eden od elementov podobe
V tej seriji fotografij človek ni osrednji protagonist, kakor je to značilno za večino njegovih stvaritev, temveč je zgolj eden od elementov podobe. Na nekaterih izmed del so mimoidoči zabrisani v svojem gibanju, kot da bi Pinter hotel pokazati na njihovo začasnost, hipno navzočnost in neizbežno minljivost. V nasprotju z njimi bodo stavbe in ulice tukaj še zelo dolgo.

Tihomir Pinter: Iz cikla "Zelena luč" 2, 1972, fotografija na srebroželatinskem papirju. Foto: Galerija Kresija/Tihomir Pinter

Na tokratni razstavi med deli nekoliko izstopa serija fotografij z motivom zebre, pri čemer gre za zaključeno celoto, cikel, v katerem se je avtor lotil točno določene zamisli in vnaprej domislil njegov koncept.

Fotografija, ki ni zgolj niz ničel in enic
Pinter fotografije izdeluje sam v svoji temnici in ohranja absoluten vpliv na končni izdelek. Zanj namreč velja, da z analognim fotoaparatom posneto in lastnoročno na papirju izdelano fotografijo čuti kot svoje edino pravo izrazno sredstvo. Poudarja, da ceni prvobitno, klasično, črno-belo fotografijo in se izogiba postprodukcijski obdelavi, brez katere si sodobne digitalne fotografije skoraj ni mogoče zamisliti. Najbolj pa ceni fizično stvarnost analogne fotografije, njeno otipljivo predmetnost, saj je to fotografija, ki dejansko obstaja na filmu in papirju in ni le niz ničel in enic.

Tihomir Pinter se je rodil v Bjelovarju na Hrvaškem. Poklicna pot ter študij farmacije in kemije sta ga vodila Ljubljano in Zagreb, kjer je leta 1975 tudi doktoriral s področja kemije prehrane. Veliko časa je posvetil fotografiji, bil je aktiven član fotoklubov, redno je spremljal dogajanje na fotografskem področju, sodeloval je na skupinskih razstavah in samostojno razstavljal.

Tihomir Pinter fotografije izdeluje sam v svoji temnici in ohranja absoluten vpliv na končni izdelek. Foto: BoBo/Tihomir Pinter

Začetek umetniške poti v Zagrebu
Z letom 1960, ko se je v Zagrebu vpisal na fakulteto za farmacijo in biokemijo, se je včlanil tudi v tamkajšnji znameniti fotoklub. Prve fotografije so iz leta 1961, med njimi pa je najpomembnejša Brez pogreba. Odlikuje jo kontrast med globoko temino in ploskovitostjo beline, ki jo je dosegel s postopkom fotografike.

Od leta 1970 torej živi in dela v Ljubljani, do danes pa je sodeloval na skoraj 600 skupinskih razstavah in priredil okrog 110 samostojnih razstav. Leta 1984 je začel svoje fotografije objavljati v samostojnih knjižnih monografijah, od 90. let je tedensko portretiral književnike za Književne liste, prilogo časopisa Delo. Po upokojitvi leta 1991 se je še intenzivneje posvečal portretiranju likovnikov in literatov, od leta 1994 tudi skladateljev.

Več prestižnih lovorik
Leta 1973 je od Foto zveze Jugoslavije prejel naslov mojstra fotografije, dve leti pozneje pa še naslov Excellence FIAP od Mednarodne zveze za umetniško fotografijo. Je častni član Fotokluba Ljubljana. Leta 2000 mu je fotografska zveza Slovenije podelila nagrado Janeza Puharja za življenjsko delo.

Razstavo Duh mesta: s Tihomirjem Pinterjem po stari Ljubljani v Galeriji Kresija odpirajo drevi ob 18. uri, na ogled bo do 24. februarja.