S predstavo Hiša Marije Pomočnice v režiji Silvana Omerzuja ob 19.30 pa se bo v Slovenskem mladinskem gledališču drevi še uradno začel Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Bienale, ki bo do nedelje potekal v Ljubljani in Mariboru, bodo letos prvič gostili tudi na avstrijskem Koroškem, v Šmihelu in Pliberku.

Na osrednjem slovenskem lutkovnem festivalu v tekmovalnem programu sodeluje 15 predstav iz preteklih dveh sezon. Prikazali bodo tudi zgodovino lutkovnih plakatov.

Prvič tudi na avstrijskem Koroškem
Bienale, ki se bo uradno začel v Ljubljani s predstavama Hiša Marije Pomočnice ter Kabaretluknjo režiserja Matije Solceja v Lutkovnem gledališču Ljubljana, se bo v četrtek nadaljeval v Šmihelu in Pliberku. Tam se bodo zvrstile preostale predstave tekmovalnega programa.

Odločitev Ustanove lutkovnih ustvarjalcev (ULU), da po dosedanjih dveh postankih v Mariboru in Kopru priredi bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije prvič tudi na avstrijskem Koroškem, ni bila slučajna. Katoliško prosvetno društvo v Šmihelu namreč že več kot tri desetletja zagotavlja živahno lutkarsko produkcijo in redno prireja lutkarski festival Cikl-cakl. Leta 1999 so v Šmihelu gostili celo osrednji avstrijski lutkovni festival Anima.

Za koordinatorico lutkarskega festivala Cikl-cakl in gledališko referentko pri Krščanski kulturni zvezi v Celovcu Veroniko Kušej je letošnje gostovanje slovenskega lutkovnega bienala dokaz, "kako lahko skupni slovenski kulturni prostor, o katerem se sicer veliko govori, ne more pa prav zaživeti, dejansko uresničimo". Potrjuje pa tudi prvotno naravnanost bienala. Kot je namreč na današnji predstavitvi bienala v Celovcu dejala tajnica ULU Irena Rajh, naj se festival seli, da bi se lutkovna ustvarjalnost enakomerno širila po vsem slovenskem prostoru.

Predstave bo obogatil spremljevalni program, med drugim bo poleg nemške in slovaške lutkovne prigode posebna poslastica obnovljena Zvezdica zaspanka, kakršno je v 60. letih preteklega stoletja na oder postavil Jože Pengov in so jo v začetku letošnjega leta spet oživili na odru Lutkovnega gledališča Ljubljana.

Lutke niso samo za otroke
V tekmovalni program 5. bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije se je prijavilo 49 predstav, od tega jih je sprva ostalo 39. Selektorica festivala Amelie Kraigher si je "zaradi možnosti primerjalne analize predstav in širše ocene stanja" ogledala skoraj 60 predstav, pri čemer je ugotovila precejšnjo žanrsko pestrost. Ta bo, kot je zatrdila, po njenem izboru zajeta tudi v samem tekmovalnem programu. Posebej je Kraigherjeva izrazila veselje nad tem, da je čedalje več lutkovnih predstav za odrasle, saj prevladuje "žal še vedno predsodek, da je lutkovna umetnost primerna samo za otroke".

O 15 predstavah v tekmovalnem programu bo razsodila strokovna žirija, ki bo podelila šest nagrad. Festival po popestrila razstava lutkovnih plakatov, ki bo do 27. oktobra na ogled v prostorih občinskega urada v Šmihelu na avstrijskem Koroškem. Poleg tega bo instalacija s portreti prikazala več kot polovico od okrog 70 aktivnih in nekdanjih lutkarjev, ki so zaznamovali bogato lutkovno dejavnost v Šmihelu.