Letošnja, 54. izvedba tega gledališkega festivala je bila najobsežnejši do zdaj, polne dvorane pa so po Novakovih ocenah potrdile, da jim je uspelo privabiti nove obiskovalce.

Na tokratnem Borštnikovem srečanju so na različnih dogodkih, konferencah in posvetih gostili tudi več kot sto tujih gostov, večinoma festivalskih kritikov, novinarjev, gledaliških strokovnjakov, selektorjev in umetniških direktorjev. Foto: BoBo
Na tokratnem Borštnikovem srečanju so na različnih dogodkih, konferencah in posvetih gostili tudi več kot sto tujih gostov, večinoma festivalskih kritikov, novinarjev, gledaliških strokovnjakov, selektorjev in umetniških direktorjev. Foto: BoBo

Festival je tokrat obsegal 47 predstav v štirih programskih sklopih, uprizoritve pa so bile dobro obiskane. "V uvodnem delu smo se posebej posvečali razvoju novih občinstev, usposabljanju, gledališču za mlade, študentskemu gledališču. Te dodatne vsebine, ki so bile prvič uvedene lani, letos pa še nekoliko bolj poglobljeno razvite in še bolj mednarodne kot prej, so dejansko privabile v gledališče tudi nove obiskovalce. Zato sem z izvedbo letošnjega festivala res zadovoljen," je še povedal umetniški direktor festivala.

Umetniški direktor festivala med govorom na sklepni prireditvi. Foto: BoBo
Umetniški direktor festivala med govorom na sklepni prireditvi. Foto: BoBo

Ima Maribor dovolj občinstva za tolikšno število predstav?
Glede na veliko število predstav se je Novak tudi sam sprva spraševal, ali ima Maribor dovolj občinstva za to, a se je – sodeč po polnih dvoranah – izkazalo, da ima. "Program sem zastavil kot neko zrelo razvojno fazo festivala, na kakovostni ravni in tudi po obsegu, tako kot bi moral biti neki ambiciozno zastavljen evropski gledališki festival, ki povezuje tako največja slovenska gledališča kot najbolj napredna dogajanja na področju nevladnih producentov, in ima obenem poudarjeno mednarodno komponento. Odziv občinstva me resnično navdaja z dobrimi občutki," je dodal.

Predstave, ki sta jih s selektorjem tekmovalnega programa Matjažem Zupančičem letos izbrala za festival, so bile po Novakovih besedah avtorsko domišljene, pogumne in angažirane ter so obsegale širok razpon gledaliških poetik, uprizoritvenih konceptov in sijajnih igralskih dosežkov.

Sorodna novica Marinka Štern: Mislim, da bi bila zelo nesrečna, če ne bi postala igralka

Predstave ne sodijo le na gledališke odre
"Festival ves čas razmišlja o novih prizoriščih, sploh pa je to potrebno pri tem obsegu programa, ker preprosto vsega ni mogoče izvesti na matičnih odrih v naši hiši," je povedal umetniški direktor, sicer pa je že njegova predhodnica na položaju Alja Predan odprla festival mestu. Tudi letos predstave niso potekale le v gledaliških dvoranah, ampak med drugim v industrijski hali v Poslovni coni Tezno. To je po eni strani narekoval format predstave, po drugi strani pa po besedah Novaka tudi želja po tem, da bi aktivirali nova kulturna prizorišča v mestu.

Letos so po njegovih ocenah dosegli ustrezno razmerje med tujo in slovensko produkcijo, med tekmovalnim in spremljevalnim programom, med predstavami in dejavnostmi, ki so namenjene mlajšim občinstvom, ter splošnimi deli programa. "Te usmeritve in razmerja bomo ohranjali tudi v prihodnjih letih," je pojasnil Novak.

Borštnikov prstan je letos prejela Marinka Štern, velika nagrada je šla predstavi še ni naslova, posebna omemba pa predstavi Ali: Strah ti pojé dušo. Foto: BoBo
Borštnikov prstan je letos prejela Marinka Štern, velika nagrada je šla predstavi še ni naslova, posebna omemba pa predstavi Ali: Strah ti pojé dušo. Foto: BoBo
Sorodna novica "Težko je igrati pred polprazno dvorano. Hvala, ker hodite v gledališče."

Razvoj novih občinstev in povezovanje s tujino
Kot eno glavnih nalog svojega mandata si je zadal razvoj novih občinstev. "Imam ambicijo sistematično delati tudi v smislu vzpostavitve centra za razvoj občinstev, ne le za festival, ampak tudi kot neko širšo zgodbo. Upam, da bomo tudi za to lahko zagotovili ustrezne finančne vire," je dejal.

Želi si, da bi čim več ljudi imelo izkušnjo dobrega gledališča. Letos so zato v času festivala začeli izvajanje projekta socialne aktivacije, ki so ga pridobili na razpisu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. "To pomeni, da širimo svoje delovanje tudi na robna področja, na povezavo kulture in sociale. Želimo preprosto širiti pomen in razumevanje kulture v naši družbi tudi na ta način," je zatrdil. "Zelo nas zanima tudi povezovanje med slovenskim gledališkim prostorom in tujino, zato bomo gotovo vstopali v nova partnerstva in povezave na mednarodni ravni," je še dejal Aleš Novak.

Z nagradami sklenjeno Borštnikovo srečanje