Vilčnikovo zmagovalno besedilo je po besedah žirije izredno iskriv in duhovit tekst, ki se nenehno poigrava z bralčevo/gledalčevo recepcijo in preobrača situacijo, ki jo ustvarjajo štiri dramske osebe, katerih identiteta se nenehno spreminja. Vendar pa pri celoti ne gre zgolj za burko, ki bi gradila zgolj na situacijski komiki, pišejo, ampak za luciden prikaz družbe in njenih oblastnih razmerij. "Resnobnost in enotnost družbe, ki jo sestavljajo sami brezbarvni Sakešviliji, nenehno pokata po vseh šivih, za kar skrbi zmešani rekviziter, Stermecki ... Svet skuša oblast oz. razni ljubljeni vodje urediti po jasnih in striktnih pravilih, a življenje je vedno bolj kompleksno in izbere številne druge poti. In prav v tem je njegova lepota, kar odlično prikaže tudi Ljudski demokratični cirkus Sakešvili," še piše v obrazložitvi.

Nagrajenca je soglasno izbrala žirija, ki so jo sestavljali literarna zgodovinarka in profesorica na filozofski fakulteti Mateja Pezdirc Bartolj (predsednica), dramaturg Rok Andres, dramaturginja in teatrologinja Tatjana Ažman, igralka Vesna Pernarčič ter literarni teoretik Gašper Troha. V ožji izbor za nagrado Slavka Gruma so bila letos uvrščena še dela Rojstvo tirana iz glave črva Žanine Mirčevske, Psi lajajo Vinka Möderndorferja, Trio Gašperja Tiča in Prehod Matjaža Zupančiča.

V intenzivnem dialogu s sodobnostjo
Najboljšo predstavo letošnjega Tedna slovenske drame je izbirala žirija v sestavi Marina Milivojević Mađarev (predsednica), Zala Dobovšek in Nika Leskovšek. Kot so zapisali, tokratna priredba Hlapcev nastopa v intenzivnem dialogu s sodobnostjo in si v času političnih deziluzij zastavlja nujno vprašanje - v čem, če sploh, je danes še smisel politično angažiranega gledališča. V svoji aktualizaciji prinaša predstava po mnenju žirije zrel in retrospektiven pogled na uporniški potencial besedila, ki ga prek gledališke rekapitulacije Radka Poliča na mestu legendarnega Jermana soočijo z radikalno nemočjo političnega subjekta. "Na način dekonstrukcije političnega gledališča Hlapci nenehno gradijo podij za prevpraševanje naše nacionalne in politične identitete. Tisti spektakularni revolucionarni obrat v predstavi pa se zgodi prav v trenutku, ko se publika/volilno telo na sceni politične in gledališke zgodovine streznjeno zagledamo v lastno odsotnost političnega angažmaja."

Zmagovalna predstava je "večplastna, predvsem pa strateško domišljena uprizoritev, ki nenehoma prebija horizont pričakovanja publike, preizprašuje zaciklanost našega političnega položaja, izziva upogljivost našega nacionalnega karakterja in načenja temelje arhetipom slovenstva".
Občinstvo prepričal Divji otrok v mestu
Občinstvo je za najboljšo predstavo izbralo Divji otrok v mestu (Wild Child in the City) Tjaše Ferme v režiji Ane Margineanu in produkciji PopUp Theatrics & The Secret Theatre iz New Yorka.

Med mladimi dramatiki slavila Pija Vatovec
Na slovesnosti so podelili tudi nagrado za mladega dramatika, ki jo podeljujejo novim slovenskim dramskim besedilom avtorjem, starih do trideset let. Izmed petih prispelih del je žirijo najbolj prepričalo delo Pije Vatovec Zimske Radosti.

Štirinajst dni v znamenju slovenske drame
Letošnji festival je v štirinajstih dneh postregel s 17 predstavami v tekmovalnem, spremljevalnem in mednarodnem programu. Osrednje dogajanje na odru so pospremili bralne uprizoritve, strokovna srečanja, okrogle mize in delavnica dramskega pisanja. Tekmovalni program je sestavljalo osem tematsko in estetsko raznovrstnih predstav, ki so po presoji selektorja Gregorja Butale večinoma refleksije aktualnega časa. Še tri predstave, žanrsko nekoliko atipične, so bile v spremljevalnem delu. V mednarodnem delu festivala pa so se predstavila gledališča iz ZDA, Bolgarije, Rusije in Nemčije.

Na sklepni dan je kot zadnje nastopilo izraelsko gledališče Beit zvi iz Ramat-Gana, ki bo uprizorilo tekst Simone Semenič 5fantkov.si. Ob tej priložnosti so prvič podelili tudi stanovski nagradi Društva gledaliških kritikov in teatrologov. Nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo je prejel Vasja Predan, priznanje za kritiške in teatrološke dosežke v zadnjih dveh letih pa Primož Jesenko za strokovno monografijo Rob v središču: izbrana poglavja o eksperimentalnem gledališču v Sloveniji 1955–1967.