Današnji simpozij o skupini OHO je del spremljevalnega programa šestega trienala sodobne umetnosti U3, na katerem se med drugim predstavlja tudi Marko Pogačnik. Pogačnik se je v soboto v Zagrebu v tamkajšnjem novem muzeju sodobne umetnosti udeležil tako rekoč izjemnega dogodka. Znanemu hrvaškemu zbiratelju Marinku Sudacu je namreč uspelo prvič po razpadu skupine v umetniškem dogodku zbrati izvorne člane kolektiva OHO. Poleg Pogačnika sta jedro OHO-ja predstavljala še Iztok Geister Plamen in Marjan Ciglič, seznam sodelavcev OHO-ja med letoma 1966 in 1971 pa je še precej daljši. Vidni akterji so bili Matjaž Hanžek, David Nez, Milenko Matanovič, Andraž in Tomaž Šalamun ...

Konec po vrhuncu v MoMI
Skupina OHO je bila ena ključnih skupin, ki so v jugoslovanski prostor zanesle prakse neoavantgarde šestdesetih. Njihovi "happeningi" in začetki umetnosti performansa, morda najbolj odmevno izvedenih v postavitvi Triglava ali v dogodku Morje, so jugoslovansko občinstvo seznanjali z logiko konceptualne umetnosti, s konkretno in vizualno poezijo, z eksperimentalnim filmom, umetnostjo arte povera in nekaterimi drugimi praksami. Skupina je bila deležna mednarodne uveljavitve na najvišji ravni. Leta 1970 so se namreč predstavili celo v newyorški MoMI. Takrat pa so tudi ugotovili, da proti svoji volji postajajo del kulturnega esteblišmenta, in so se z umikom v Šempas naslednje leto samoukinili.
Do sobote bi lahko rekli. Takrat so namreč ob enodnevni razstavi približno 300 z OHO-jem povezanih artefaktov tudi poustvarili nekaj svojih najbolj znanih performansov; tudi že omenjena Triglav in Morje. Simpozij v Moderni galeriji, ki naj bi danes trajal do približno pete ure, je v več pogledih nadaljevanje dogajanja v Zagrebu. Če smo namreč v Zagrebu videli OHO-jevo umetnost v sodobnem kontekstu, je tema simpozija razmišljanje o tem, kaj OHO pomeni danes. V drugem delu simpozija bosta David Nez in Milenko Matanović, ki ju v zadnjih letih v Sloveniji nismo videli in ki sta prišla iz ZDA, predstavila svoje zdajšnje delo.