Danes skoraj nihče več ne ve, da je bil prvi zavetnik Benetk sv. Teodor in da ga je sv. Marko zamenjal šele v 9. stoletju. Foto:
Danes skoraj nihče več ne ve, da je bil prvi zavetnik Benetk sv. Teodor in da ga je sv. Marko zamenjal šele v 9. stoletju. Foto:
Piazzeta st. Marco
Pravzaprav bi morali na Piazzeti st. Marco, na izteku Trga sv. Marka stati trije stebri, vendar je ob razkladanju stebrov eden zdrsnil v morje.

Medtem ko tako rekoč vsi vedo, da je zavetnik Benetk evangelist sv. Marko, pa je veliko manj znano, da je bil prvotni zavetnik Benečanov sv. Teodor. Na restavriranem stebru je sv. Teodor predstavljen kot simbol vojaške zmage in stoji na v egipčanskem slogu stiliziranem krokodilu. Steber so v Benetke skupaj s stebrom sv. Marka pripeljali leta 1215 oziroma v času doža Domenica Michielija. Iz Bizanca so tedaj v resnici prispeli trije stebri, vendar je eden pri razkladanju tovora zdrsnil z ladje in potonil v morju. Teodor je bil glavni beneški zavetnik do leta 829, ko so v Serenissimo pripeljali relikvije sv. Marka. Nekaj časa je potem še vedno obstajala tudi prej stolna cerkev sv. Teodorja, ki pa so jo porušili, ko so se odločili razširiti baziliko sv. Marka.

Vojaški mučenik sv. Teodor
Prva znana omemba sv. Teodorja izvira od sv. Gregorja iz Nise, ki je podal nekaj informacij o Teodorjevem življenju in mučeništvu. Teodor naj bi se rodil nekje daleč na Vzhodu, pri čemer se pri različnih avtorjih kot mogoči lokaciji omenjata Sirija in Armenija. Rimljani so ga rekrutirali kot vojaka in ga poslali v pontsko provinco oziroma v deželo na južni obali Črnega morja. To se je dogajalo v času cesarja Galerija Maksimijana, ki je po vladavini Dioklecijana, ki jo je zaznamovala strpnost do kristjanov, zagnal veliko preganjanje kristjanov.

Od Teodorja, ki je bil rimski vojak, so tako po razglasitvi edikta proti krščanski veri zahtevali, da žrtvuje rimskim bogovom. Ker je to odklonil, so ga vrgli v ječo in končno usmrtili na grmadi. To se je zgodilo leta 306. A njegovega trupla ognjeni zublji niso uničili in pozneje, ko je že postal junak-mučenik zgodnjih kristjanov, so njegovo truplo kot relikvijo prenesli drugam, v 12. stoletju pa je prispelo v italijanski Brindisi, kjer Teodorja še danes častijo kot zavetnika. Njegovo glavo pa kot relikvijo hranijo v mestecu Gaeta, na zahodni italijanski obali, približno 80 kilometrov od Neaplja.