Harari se je rodil v Izraelu in doktoriral na Oxfordu, zdaj pa dela kot profesor zgodovine na hebrejski univerzi v Jeruzalemu, kjer se ukvarja s svetovno zgodovino, srednjim vekom in zgodovino vojne. Foto: MMC RTV SLO
Harari se je rodil v Izraelu in doktoriral na Oxfordu, zdaj pa dela kot profesor zgodovine na hebrejski univerzi v Jeruzalemu, kjer se ukvarja s svetovno zgodovino, srednjim vekom in zgodovino vojne. Foto: MMC RTV SLO

Sapiens je unikaten: je edina žival, ki lahko sodeluje prilagodljivo in v velikem številu.

423 strani zanimivega branja, ki ga je v slovenščino prevedla Polona Mertelj. Foto: MMC RTV SLO
Harari je v svoji knjigi predstavil bistvo razvoja človeške vrste, ki ga po njegovem mnenju ne čaka lepa prihodnost. Prav nasprotno, meni, da zdaj živijo ene zadnjih generacij homo sapiensa. Foto: MMC RTV SLO

"Veliki človeški dosežki temeljijo na sodelovanju celotne množice ljudi."

Kako smo zavladali planetu? Odgovor se skriva v zmožnosti fleksibilnega sodelovanja, meni Harari. Foto: MMC RTV SLO

Naše gospodarstvo temelji na enako izmišljenih fikcijah, kot so nekoč pri šamanih duhovi in bogovi. Naši šamani - finančni ministri, bankirji - govorijo včasih še precej bolj neverjetne zgodbe, kot so jih šamani pred 10.000 leti. In verjamemo jim.

Šimpanza nikoli ne morete prepričati, da bi nekaj naredil za vas, če mu obljubite, da bo, če bo ubogal, po smrti šel v šimpanzja nebesa, kjer bo dobil toliko banan, kot si jih bo poželel. Samo homo sapiens lahko verjame takšni zgodbi. In to je razlog, da homo sapiens vlada svetu, in ne šimpanz, pravi Harari. Foto: MMC RTV SLO
Knjižna uspešnica Juvala Hararija o zgodovini človeštva

V enournem predavanju je avtor knjige Sapiens - Kratka zgodovina človeštva, ki že od izdaje pred tremi leti vznemirja svetovno javnost, zdaj pa prihaja na police njen slovenski prevod, strnil svoja bistvena videnja o zgodovini homo sapiensa, ki je danes bistveno vplivnejši od svojih prednikov. Po razdelani obravnavi razmerij med številom različnih živali in ljudi, iz katerih je razvidno, da "smo najvplivnejša živalska vrsta na svetu", se je posvetil iskanju ključnega odgovora na vprašanje: kaj je vzrok za to?

"Kako je mogoče, da je v kratkem obdobju, kajti evolucijsko gledano je 100.000 let kratko obdobje, nepomembna vrsta afriških opic postala dominantna živalska vrsta na planetu?" Kot je pojasnil Harari, ljudje odgovor pogosto iščejo na ravni posameznika. "Vsak rad misli, da je nekaj posebnega, da sta njegov um in njegovo telo nekaj posebnega in superiornega v primerjavi z drugimi živalmi. A neprijetna resnica je, da na posameznem homo sapiensu ni nič posebnega, ko govorimo o sposobnostih in močeh. Dejansko nisem superioren v primerjavi s šimpanzom ali volkom ali delfinom. Če bi me pustili na osamljenem otoku s šimpanzom in bi se moral z njim spopasti za preživetje, bi prej kot nase stavil na šimpanza. Tako bi verjetno stavili številni," je slikovito uvedel eno izmed ključnih misli o naši vrsti.

Tisto, kar je človeški vrsti po njegovem mnenju omogočilo prevlado na svetu, se ne skriva v posamezniku. "Odgovor se skriva na kolektivni ravni. Če na osamljeni otok postavite 1.000 šimpanzov in 1.000 ljudi in se morajo spopasti za preživetje, pa bom stavil na človeško vrsto. Kajti tisto, v čemer so ljudje dobri, je sodelovanje v množici. Tega šimpanzi ne znajo. Resničen odgovor za uspeh človeške vrste se torej skriva v tem, da so ljudje sposobni fleksibilnega sodelovanja v veliki množici," je dejal.

Ključna je predvsem fleksibilnost sodelovanja. Mravlje so recimo sposobne sodelovanja, vendar pa se, v nasprotju z ljudmi, ne znajo hitro prilagoditi spremenjenim okoliščinam. Vzrok za medsebojno sodelovanje ljudi, čeprav se ti med seboj ne poznajo, Harari vidi v domišljiji, ki je znova značilna samo za človeško vrsto. "Zaradi namišljene resničnosti si izmenjujemo zgodbe, zakone in vrednote, ki obstajajo v naši domišljiji."

Druge živalske vrste prek medsebojnega sporočanja opisujejo resničnost, človek pa je zaradi domišljije sposoben ustvariti tudi povsem novo resničnost. "Dokler ljudje verjamejo v isto izmišljeno zgodbo, lahko ubogajo ista pravila, norme, spoštujejo iste vrednote, lahko sodelujejo, čeprav so popolni tujci. Šimpanza nikoli ne morete prepričati, da bi nekaj naredil za vas, če mu obljubite, da bo, če bo ubogal, po smrti šel v šimpanzja nebesa, kjer bo dobil toliko banan, kot si jih bo poželel. Samo homo sapiens lahko verjame takšni zgodbi. In to je razlog, da homo sapiens vlada svetu, in ne šimpanz. In to je razlog, da lahko homo sapiens ustvarja religije, cerkve, vojske in druge stvari, pa naj bodo dobre ali slabe."

Kot tipičen primer tovrstnega "domišljijskega veziva" med ljudmi navaja denar. "Šimpanzi ne poznajo denarja. V določenih primerih lahko med sabo menjajo dobrine, vendar le, če se poznajo. Recimo menjajo kokos za banano." Pri ljudeh pa je, kot je opozoril in požel smeh, tako, da popolni neznanci iz žepa vzamejo denar in v trgovini kupijo za ta list papirja sladoled, saj so nas bankirji prepričali, da ima ta list papirja vrednost.

Zgodbe krojijo zgodovino človeštva
Ključno vlogo v zgodovini človeške vrste torej igrajo zgodbe. In, kot je karikirano pojasnil izraelski zgodovinar, je tako že od nekdaj. "Naše gospodarstvo temelji na enako izmišljenih fikcijah, kot so nekoč pri šamanih duhovi in bogovi. Naši šamani - finančni ministri, bankirji - govorijo včasih še precej bolj neverjetne zgodbe, kot so jih šamani pred 10.000 leti. In verjamemo jim," je dejal Harari v uvodu svojega razmišljanja o vlogi in pomenu korporacij, ki danes v veliki meri krojijo naša življenja. Tudi v obstoju korporacij igrajo ključno vlogo zgodbe, torej fiktivna realnost, v katero je vpeta cela množica ljudi, kot izjemno pomemben vidik pa je izpostavil tudi "nepersonalizirano" - d. o. o.-jevsko lastništvo, ki znova predstavlja fiktivno realnost.

"Zgodb pripovedovati ni težko. Težavno pa je prepričati druge, naj vaši zgodbi verjamejo. To je glavna tema zgodovine," je še ena izmed ključnih Hararijevih misli, ki jo je razvil tudi glede na vojne med ljudmi. "Ljudje se le v redkih primerih spopadejo zaradi hrane ali ozemlja, spopadejo se namreč zaradi različnih zgodb."

Po njegovem mnenju homo sapiens živi v dvojni resničnosti: ena je objektivna resničnost, torej fizično okolje, ki ga obdaja, drugo pa je intersubjektivna resničnost, ki postaja vse vplivnejša, žal tudi v grozečem pomenu besede. "Preživetje rek, dreves in levov je zdaj odvisno od milosti namišljenih oseb," meni zgodovinar.

Kot je poudaril na koncu, je homo sapiens danes veliko vplivnejši od svojih prednikov. "Pa smo tudi srečnejši?" je vprašanje, ki pod vprašaj postavi ves, na prvi pogled resnično impresiven in s samimi presežniki opisan napredek naše civilizacije. Kajti odgovor ni enoznačen, kot bi si verjetno želeli.

Človek je po njegovem mnenju dober v kopičenju moči, ni pa dober v "prevajanju" te moči v srečo. Kot pravi Harari, so recimo lovci v pradavnini živeli zanimivejši vsakdanjik, kot ga, karakirano, preživlja bangladeški delavec v tovarni, ki 12 ur dnevno šiva gumbe na levi rokav srajc. Nič bolje ni na Zahodu, ki prav tako plačuje visoko ceno napredka: kaže se v dezintegraciji skupnosti in ljudi. Ljudje, ki so v osnovi socialna bitja, se več ne poznajo med sabo, vsak živi v svoji celici, vse več je samskih ljudi.

Kaj je torej verjetna prihodnost sapiensa?
Odgovor Hararija je napisan že v prvem stavku. Bliža se koncu, po mnenju avtorja knjižne uspešnice pa je razlog v tehnološkem napredku, ki se bo v prihodnosti še bolj kot danes zrcalil v poseganju človeka v človeško telo. "Tehnologija bo spremenila značilnosti ljudi, ki tako ne bodo več ljudje. Zgodovina človeštva se je začela, ko je človek "izumil" Boga. Konec zgodovine pa bo v tem, da bo človek postal Bog."

Ksenja Tratnik

Harari v Studiu City

Sapiens je unikaten: je edina žival, ki lahko sodeluje prilagodljivo in v velikem številu.

"Veliki človeški dosežki temeljijo na sodelovanju celotne množice ljudi."

Naše gospodarstvo temelji na enako izmišljenih fikcijah, kot so nekoč pri šamanih duhovi in bogovi. Naši šamani - finančni ministri, bankirji - govorijo včasih še precej bolj neverjetne zgodbe, kot so jih šamani pred 10.000 leti. In verjamemo jim.

Knjižna uspešnica Juvala Hararija o zgodovini človeštva