Portret Franza Xavra Winterhalterja je verjetno najbolj znamenit portret cesarice Elizabete in prav na tej sliki Elizabeta tudi nosi 27 zvezdnatih diamantov, katere je kasbeje podarila svojim, po večini madžarskim, dvornim damam. Foto:
Portret Franza Xavra Winterhalterja je verjetno najbolj znamenit portret cesarice Elizabete in prav na tej sliki Elizabeta tudi nosi 27 zvezdnatih diamantov, katere je kasbeje podarila svojim, po večini madžarskim, dvornim damam. Foto:
Diamantna zvezda cesarice Sisi
Leta 1998 je z razstave ob 100-obletnici Sisijine smrti eden od zvezdanih diamantov izginil. Kasneje so ga našli, kraja pa še danes ni povsem pojasnjena. Foto: EPA
Muzej cesarice Elisabethe na Dunaju
Lani so Sisijin muzej v dunajskem Hofburg na novo uredili. Morda bi bilo bolj korektno, če bi ga uredili na Madžarskem, kjer se je Sisi veliko raje zadrževala kot pa na dunajskem dvoru. Foto: Schloß Schönbrunn Kultur- und Betriebsges.m.b.H./Lois Lammerhuber

"Protokolarne obveznosti so cesarico vedno težile, diamantna krona ji je premočno pritiskala na glavo. Vsaka razkošna prireditev, vsako dvorno slavje je bilo zanjo prava groza. Kadar se je pojavila na kateri od dvornih slovesnih prireditev, je bilo na njej vedno nekaj prisiljenega. Cesarica se je skozi leta vedno bolj umikala iz družbe in se skrivala pred očmi ljudstva." Tako je o cesarici Elizabeti (1837-1898), legendarni Sisi, pisala njena sodobnica baronica Nora Fugger. To njeno pričevanje tudi razkriva, da so bili veličastni portreti s Sisi v državniški drži predvsem propagandni 'material', veliko manj pa odraz resnice o Sisi, ki je bila najsrečnejša, ko je smela potovati po ljubljenem Krfu in po madžarskem podeželju.
V tem 'propagandnem materialu' posebno mesto zavzema eden od več portretov, ki jih je naslikal znani nemški portretist Franz Xaver Winterhalter. Gre za sliko iz leta 1865, ki cesarico Sisi prikazuje s pričesko, v katero je vpletenih 27 zvezdnatih diamantov. Ti diamanti, ki jih je izdelal dvorni draguljar A. E. Kochert, so bili darilo in izraz ljubezni Sisijinega moža cesarja Franca Jožefa. In z njimi je povezana tudi nenavadna zgodba, ki v nas opozori tudi na enega redkih velikih političnih angažmajev kraljice Elizabete.
Zvezde so reševale tudi življenja propadlega plemstva
"Festetics, Batanyi, Ferencsi ... in tudi druga imena dvornih dam. Tako so diamantne zvezde prišle na Madžarsko. Po razpadu monarhije so ostali tam. Takrat so tudi nastopili zelo težki časi za aristokracijo, ki je pogosto lahko preživela le s prodajo svojega nakita. Ne sprašujte me, kako natančno je vse to potekalo, ker je od takrat minilo že preveč časa. Vendar pa je na ta način tudi moj stari oče pridobil eno od zvezd, ki je bila sicer nekoliko poškodovana," je o eni od diamantnih zvezd, ki je leta 1998 skrivnostno izginila z razstave ob 100. obletnici Sisijine smrti, nato pa se je vrnila in je postala tudi središčni eksponat trenutno aktualne razstave v Hofburgu, povedala nekdanja lastnica tega diamanta Julianna Scmeidt.
Ko je Sisi postopoma izgubljala zanimanje za razkošje in pomp, je zvezdnate diamante razdelila med svoje dvorne dame, ki so po večini izhajale iz vrst madžarskega plemstva. Madžarska je bila Sisi vedno zelo pri srcu in Sisijina že omenjena politična akcija je bila povezana s prizadevanjem za uvedbo dualizma oziroma dveh enakopravnih kraljestev, avstrijskega in madžarskega, združenih pod enotno habsburško cesarsko krono. S temi prizadevanji je Sisi jezila svojo taščo, bavarsko princeso Sophie, pa tudi večji del dunajskega dvornega plemstva. Temu navkljub so Franca Jožefa in Sisi 8. junija 1867 v budimpeštanski cerkvi sv. Mateja kronali za madžarskega kralja in kraljico, madžarsko ljudstvo pa je kraljevemu paru podarilo grad Gödöllö. To je postal najljubši Sisijin grad, na katerem je do konca življenja preživela veliko več časa kot na Dunaju, naučila pa se je tudi madžarskega jezika in se obdala z madžarskimi dvornimi damami, ki jim je nenazadnje podarila diamantne zvezde, pa tudi še kaj drugega.
V galeriji si lahko ogledate še nekaj utrinkov iz lani prenovljenega Sisijinega muzeja.