Arheolog Miomir Korać ob maketi slavoloka, kakršen je najverjetneje stal v Viminaciju. Foto: Reuters
Arheolog Miomir Korać ob maketi slavoloka, kakršen je najverjetneje stal v Viminaciju. Foto: Reuters
Sorodna novica Srbski rudarji naleteli na zelo dobro ohranjene ostanke antične rimske ladje

Ostanke slavoloka so arheologi v decembru odkopali v Viminaciju, ki je bil upravno središče rimske province Mezije in vojaški tabor; leži približno 12 kilometrov od današnjega mesta Kostolac in približno 70 kilometrov vzhodno od Beograda.

Vodja arheoloških izkopavanj Miomir Korać je za tiskovno agencijo Reuters pojasnil, da so na odkritje naleteli med izkopavanjem glavne ceste Viminacija, ki je imel na svojem vrhuncu okrog 45 tisoč prebivalcev, kar ga uvršča med največja mesta na Balkanu tistega časa. Mesto, ki je živelo med 1. in 6. stoletjem, je premoglo hipodrom, razne utrdbe, forum, vladarsko palačo, več svetišč, amfiteater, akvadukte, terme in obrtne delavnice – ter očitno slavolok.

"To je prvi slavolok na tem območju ... Datiramo ga lahko v prva desetletja tretjega stoletja našega štetja," je potrdil Korać. "Ko smo našli pravokotne temelje iz masivnih kosov apnenca, ni bilo nobenega dvoma o tem, kaj gledamo."

Viminacij je eno najpomembnejših arheoloških najdišč v Srbiji iz obdobja Rimljanov. Skupaj se razteza na velikosti 450 hektarjev in leto za letom razkriva nove zaklade. Mesto je bilo nekoč središče rimske province Moesia Superior, ki so jo leta 584 zavzeli Avari. Foto: Reuters
Viminacij je eno najpomembnejših arheoloških najdišč v Srbiji iz obdobja Rimljanov. Skupaj se razteza na velikosti 450 hektarjev in leto za letom razkriva nove zaklade. Mesto je bilo nekoč središče rimske province Moesia Superior, ki so jo leta 584 zavzeli Avari. Foto: Reuters
Pozneje je ostanke prekrilo rečno blato, v zadnjih desetletjih pa so arheologi med drugim izkopali mavzolej, amfiteater, mozaike in freske ter številne predmete iz rimskega obdobja. Foto: Reuters
Pozneje je ostanke prekrilo rečno blato, v zadnjih desetletjih pa so arheologi med drugim izkopali mavzolej, amfiteater, mozaike in freske ter številne predmete iz rimskega obdobja. Foto: Reuters
Sorodna novica Arheološki park, kjer na tisoče kosti pripoveduje napeto zgodovino

Fragment marmornate plošče, na katerem so se ohranile črke CAES/ANTO, je arheologom povedal, da je bil slavolok posvečen vladarju Marku Avreliju Antoninu, ki je bil znan kot Karakala in je vladal med letoma 197 in 217. (Danes ga poznamo predvsem po tem, da je dal v Rimu zgraditi Karakalove terme.) Zgodovinarji verjamejo, da je bil karakala za cesarja okronan ravno v Viminaciju.

"Upamo, da bomo našli še več kosov," je povedal arheolog Mladen Jovičić. "Za zdaj smo našli en umetelno izdelan steber in tramove, radi pa bi odkrili še kak del napisa na oboku."

Pod zemljo se še skrivajo bogastva
Izkopavanja v antičnem Viminaciju trajajo že od leta 1882, arheologi pa kljub temu ocenjujejo, da so za zdaj odkopali le pet odstotkov najdišča, ki se po nekaterih ocenah razteza na 450 hektarjih. Pri Viminaciju je neobičajno (in priročno) to, da ni pokopan pod sodobnim mestom.

Med dosedanjimi najdbami na tem območju so denimo dve starorimski ladji, kovanci, skulpture iz žada, mozaiki in freske, različna orožja in celo ostanki treh mamutov.