Portret ženske, ki so ga iskali 22 let, ni bil daleč – vrtnarja sta ga našla na vrtu galerije, od koder so delo ukradli.

Klimtov Portret ženske so na začetku lanskega decembra našli med deli na vrtu galerije.  Foto: Reuters
Klimtov Portret ženske so na začetku lanskega decembra našli med deli na vrtu galerije. Foto: Reuters
Sorodna novica Sled za ukradenim Caravaggiem vodi v Švico

Eno najbolj iskanih slik na svetu sta po naključju našla vrtnarja, ki sta na vrtu Galerije Ricci Oddi rezala bršljan, ki je obraščal zunanjo steno in za njim odkrila vrata. Ko sta jih odprla, sta tam zagledala nišo, v njej črno vrečo za smeti, v tej pa sliko.

Avtentičnosti v galeriji niso mogli takoj potrditi, saj je bilo treba najprej opraviti nekaj testov. Po opravljenih analizah zdaj uradno lahko potrdijo, da so na vrtu našli sliko, ki jo je Gustav Klimt naslikal med letoma 1916 in 1918. Ključni predstavnik avstrijske secesije je torej eno najbolj iskanih umetnin zadnjih let naslikal v zadnjih letih življenja. Vrednost portreta ženske ocenjujejo na 60 do 100 milijonov evrov.

Slika je iz obdobja med letoma 1916 in 1918 in velja za eno najbolj iskanih del na svetu, po mnenju vodje oddelka za kulturo je takoj za znamenitim Caravaggievim Kristusovim rojstvom, ki so ga leta 1969 ukradli iz oratorija San Lorenza v Palermu. Foto: Reuters
Slika je iz obdobja med letoma 1916 in 1918 in velja za eno najbolj iskanih del na svetu, po mnenju vodje oddelka za kulturo je takoj za znamenitim Caravaggievim Kristusovim rojstvom, ki so ga leta 1969 ukradli iz oratorija San Lorenza v Palermu. Foto: Reuters

Klimtovo sliko so ukradli februarja leta 1997, ko so v Galeriji Ricci Oddi potekala obnovitvena dela. Policija je tedaj domnevala, da so roparji s kljuko odstranili sliko s stene in jo dvignili skozi strešno okno, kjer so jo dali iz okvirja, nato pa pobegnili čez streho. Najprej so sumili paznike v galeriji, vendar so zaradi pomanjkanja dokazov preiskavo opustili.

Gustav Klimt, Judita I (1901). Foto: EPA
Gustav Klimt, Judita I (1901). Foto: EPA

Da slike ni v galeriji, so opazili 22. februarja, vendar je policija domnevala, da je bila ukradena tri dni prej. Primer so znova odprli leta 2016, ko so na okvirju slike našli sledi DNK-ja domnevnega roparja.

Gustav Klimt spada med ključne predstavnike avstrijske umetnosti iz obdobja preloma 19. v 20. stoletje, ko je bil Dunaj pomembno likovno središče. Foto: EPA
Gustav Klimt spada med ključne predstavnike avstrijske umetnosti iz obdobja preloma 19. v 20. stoletje, ko je bil Dunaj pomembno likovno središče. Foto: EPA

Kljub najdbi slike preiskava še ni končana. Pred časom je Ermanno Marian, novinar mestnega časnika La Libertà, prejel pismo, v katerem dva podpisnika trdita, da sta ukradla sliko in jo skrila v steno. "Potrditev avtentičnosti slike odpira vrata preiskovalcem in zna se zgoditi, da bo kmalu znano ime osumljenca," so v petek zapisali v La Libertà.

Nedolgo pred krajo slike je neki študent umetnostne zgodovine ugotovil, da je portret preslikan čez drugo delo, prav tako portret mladenke, ki so ga nazadnje videli leta 1912. To daje platnu poseben pomen, saj gre za edino znano "dvojno" Klimtovo sliko.

Po besedah županje severnoitalijanskega mesta Patrizie Barbieri je potrditev avtentičnosti zgodovinskega pomena za umetniško in kulturno skupnost mesta. Ob decembrskem odkritju najdbe je vodja mestnega oddelka za kulturo Jonathan Papamerenghi napovedal, da bodo v primeru potrditve avtentičnosti sliko spet razstavili v galeriji.

Ukradena slika je res Klimtova

Gustav Klimt (1862-1918) se je rodil na Dunaju, kjer je obiskoval šolo za umetno obrt. Od leta 1879 je delal pri slikarju Hansu Makartu, leta 1883 pa je odprl lasten atelje, specializiran za stensko slikarstvo. Leta 1897 je na Dunaju ustanovil umetniško skupino Dunajska secesija. V letih 1900-1903 je ustvarjal stropne alegorične poslikave za Univerzo na Dunaju.

Začetek nove ustvarjalne faze v njegovem delu je pomenil Beethovnov friz, nastal za XIV. secesijsko razstavo leta 1902. V njej sta bili v ospredju ornamentika ter zlata barva, ki sta postali stalnica umetnikovega dela in eno svojih najlepših združenj doživela na sliki Poljub (1907/1908).

Ženski portret predstavlja osrendji motiv Klimtovega opusa. Foto: EPA
Ženski portret predstavlja osrendji motiv Klimtovega opusa. Foto: EPA