Kmetje nasade breskev vse manj obnavljajo. Foto: BoBo
Kmetje nasade breskev vse manj obnavljajo. Foto: BoBo
Fructal
Dolge vrste traktorjev se bodo tudi letos ustavile pred Fructalovim poslopjem. Kako bo leta 2014? Foto: MMC RTV SLO

Kmetijska zadruga Vipava in Fructal sta se dogovorila o odkupu celotne letošnje letine breskev, ki pa je po oceni direktorja zadruge Borisa Bajca precej manjša od običajne. Znašala bo predvidoma 60 odstotkov normalne letine oziroma okoli 1.300 ton breskev.
Pozeba in dolgotrajno deževje
K zmanjšanju letošnjega pridelka sta največ prispevala pozeba ob veliki noči ter dolgotrajno deževno in mokro vreme v času cvetenja dreves. "Svoje pa so k nižjemu pridelku dodala vse starejša drevesa, saj se sadovnjakov ne pomlajuje, starejša drevesa pa dajejo vse manj pridelka," je še dejal Bajc.
Cena je še neznanka
O ceni se še niso dokončno dogovorili, primerljiva pa naj bi bila lanski, je še povedal Bajc. Tudi v državah Zahodne Evrope letos sadje ni obilno obrodilo, zato bodo temu primerno prilagajali tudi cene. V Fructalu naj bi odkup breskev začeli okrog 25. julija, točen datum začetka odkupa bodo svojim kooperantom in članom še sporočili.

Bajc ocenjuje, da je v Vipavski dolini okoli 150 hektarov sadovnjakov nasajenih z breskvami. Pridelovalci ob normalnih letinah pridelajo nekaj čez 3.000 ton sladkih sadežev, poleg prodaje za predelavo jih nekaj prodajo tudi na trgu. V zadnjih letih so kmetijske površine, ki so zasajene z breskovimi drevesi, vse manjše, saj kmetje zaradi razmer na trgu ne pomlajujejo obstoječih in ne urejajo novih breskovih nasadov.
Marelice letos slabo obrodile
Dolgotrajno deževje pa škode ni zavdalo le pridelovalcem breskev, temveč tudi drugim sadjarjem. Tako so se pred kratkim nad slabo letino pritoževali briški pridelovalci češenj, zdaj pa o nizkih pridelanih količinah poročajo tudi mareličarji.

"Letošnje leto je bilo res nekoliko problematično predvsem zaradi majhne količine marelic, saj so obrodile le na določenih legah," je povedala vodja kmetijske svetovalne službe Ajdovščina Marta Koruza.

Čeprav imajo sadjarji na Planini največje nasade marelic v Sloveniji, so jih letos pridelali "le za vzorec", je povedal sadjar Viljem Marc, ki ob normalnih letinah v sadovnjaku pobere tudi od pet do šest ton marelic.

Večji pridelek marelic so imeli le tisti pridelovalci, ki imajo svoje sadovnjake na pobočju Vipavske doline, te lege pa močna burja in nizke spomladanske temperature niso prizadele v tolikšni meri. Podnebje za pridelovanje marelic v Vipavski dolini je drugače idealno, je povedal strokovnjak za sadjarstvo Ivan Kodrič.

Po Kodričevih besedah bo nekoliko bolje le pri breskvah in hruškah, vendar tudi tu ni pričakovati tako velikega pridelka kot ob normalnih letinah. Podobno bo tudi pri pridelku kakijev in kivija. Drevesi bosta obrodili v jesenskih mesecih.