Korošce skrbi, ker se znova preverja ekonomska upravičenost projekta gradnje hitre ceste proti Koroški. Bojijo se, da ugotovitve ne bodo ugodne, zato poudarjajo, da je hitro cesto za Koroško treba vrednotiti širše in da je za nadaljnji razvoj regije nujna. Foto: BoBo
Korošce skrbi, ker se znova preverja ekonomska upravičenost projekta gradnje hitre ceste proti Koroški. Bojijo se, da ugotovitve ne bodo ugodne, zato poudarjajo, da je hitro cesto za Koroško treba vrednotiti širše in da je za nadaljnji razvoj regije nujna. Foto: BoBo

Pri ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču so se ta teden mudili koroški poslanci Danilo Anton Ranc (SMC), Ivan Škodnik (SMC) in Beno Kopmajer (DeSUS) ter predstavniki odbora za gradnjo hitre ceste, med njimi predsednica Območne gospodarske zbornice Koroška Mojca Kert in župan Občine Prevalje Matic Tasič. Na sestanku so sodelovali tudi predstavniki Darsa, ki pri projektu nastopa kot investitor.

Na sestanku je minister poudaril, da je prometnica na tretji razvojni osi ključni element za razvoj Koroške, zato je bila na ministrstvu tudi sprejeta jasna odločitev o modelu financiranja projekta, ki se izvede prek Darsa. Tako minister kot predstavnik Darsa sta zagotovila, da ima Dars rezervirana sredstva za izdelavo projektne dokumentacije, da bodo v letu 2016 začeli projektirati in da se bodo gradbena dela na odseku Velenje-Slovenj Gradec začela v letu 2019.

Dars ima letos za projektiranje predvidenih 100.000 evrov, v letu 2017 pa dva milijona evrov, je pojasnil Tasič. Povedal je, da bo glede na podatke s sestanka ministrstvo tudi zagotovilo sredstva za odkupe zemljišč, Dars pa bo cesto gradil z državnim poroštvom.

Spet se preverja ekonomska upravičenost projekta
Še vedno pa ni znan točen terminski plan dejavnosti, prav tako ne, kakšna bo faznost projekta, je opozoril Tasič.

Podobno je izpostavila tudi Kertova, ki ob tem navaja še več dvomov, ali bodo dejansko izvedli projekt gradnje hitre ceste do Koroške. Med drugim jo k dvomom napeljuje dejstvo, da je za projektiranje letos namenjenih "le" 100.000 evrov, ko pa je državni prostorski načrt za odsek Velenje-Slovenj Gradec bil sprejet že davno in bi aktivneje projektirati lahko že začeli.

Posebej jo skrbi tudi, da se ponovno preverja ekonomska upravičenost projekta gradnje hitre ceste proti Koroški. Boji se, da ugotovitve ne bodo ugodne, zato ponovno poudarja, da je hitro cesto za Koroško treba vrednotiti širše in da je za nadaljnji razvoj regije nujna.

Dejavnosti na obeh odsekih - to je od avtoceste do Velenje, za katerega naj bi bil državni prostorski načrt sprejet letos, in nato naprej do Slovenj Gradca - morajo zaradi čimprejšnje zagotovitve ustrezne pretočnosti in boljših prometnih uslug potekati čim bolj sinhronizirano, je na sestanku po navedbah ministrstva še opozoril Gašperšič. Dogovorili so se, da bo izdelan časovni načrt nadaljnjih dejavnosti, ki so potrebne za začetek gradnje, dodajajo na ministrstvu.