Da bi dosegli razpis naknadnega referenduma, so v Civilni iniciativi Velenje uporabili še zadnjo pravno možnost, so v iniciativi zapisali v sporočilu za javnost, potem ko je upravno sodišče še drugič zavrnilo njihovo pobudo.

Upravno sodišče je v povezavi s prvo tožbo županu Bojanu Kontiču zato, ker občina ni ravnala skladno z zakonom, naložilo ponovni postopek odločanja o referendumski pobudi. Župan je nato civilno iniciativo znova obvestil, da pobuda za razpis naknadnega referenduma ne izpolnjuje pogojev za nadaljevanje postopka za razpis referenduma, v zvezi s tem pa je iniciativa znova vložila tožbo na upravno sodišče, ki pa je tožbo zavrnilo.

Občina pravi, da referenduma ne more biti, civilna iniciativa se ne strinja
Z občine so takrat sporočili, da sklepi o vzpostavitvi azilnega doma, glede katerih je civilna iniciativa predlagala referendum, ne vzpostavljajo pravic ali obveznosti za občane, ampak kvečjemu posegajo v njihov dejanski interes. Obenem pa tudi ne urejajo splošnih pravil za nedoločen krog ljudi.

V iniciativi pa menijo, da imajo sklepi naravo splošnega akta občine, zato se lahko o njem odloča na naknadnem referendumu, še posebej, ker gre po njihovem mnenju za vprašanje, ki se nanaša na zagotavljanje varnosti občank in občanov ter njihovega premoženja. Opozarjajo tudi, da se pri vprašanjih glede izpostave azilnega doma zanemarja vprašanje, kakšne bodo gospodarske posledice za lokalno okolje in turizem.

Notranje ministrstvo namerava v velenjski izpostavi azilnega doma nastaniti do 30 prosilcev za azil, kar je tudi skladno z zahtevami velenjske občine. Ob tem je ministrstvo sicer opozorilo, da je mogoča tudi sprememba števila prosilcev za azil.