V obrazložitvi nagrade je zapisano, da je Miličeva "vzor pokončnosti, poguma, odkritosrčnosti in bojevitega zagovarjanja osebnih stališč, v katerih brani podcenjeno in spregledano ustvarjalnost žensk". Med drugim je ambasadorska slovenske poezije v Italiji in avtorica številnih javnih pisem, v katerih se duhovito, ostro in neustrašno loteva literarnih in drugih družbeno zamolčanih tem, še piše v utemeljitvi.

V svojem šest desetletij trajajočem delovanju je pripravila več deset knjig s prevodi slovenskih pesnic in pesnikov v italijanščino, pogosto pa jim je tudi sama našla založnika. Po njeni zaslugi so bili v slovenščino prevedeni številni italijanski, francoski in španski avtorji. Pri delu je promovirala tudi poezijo, ki je bila v slovenskem prostoru odrinjena, ker jo pišejo ženske, lezbične aktivistke in geji.

Med nominirankami - nagrada je namenjena izključno ustvarjalkam - so bile tudi Lojzka Bratuž, Neža Maurer, Svetlana Makarovič, Alenka Puhar, Breda Smolnikar, Irena Žerjal, Janja Žitnik Serafin, Maja Haderlap, Suzana Tratnik in Ksenija Jus.

Soglasna odločitev članov komisije
Žirijo za nagrado so sestavljali predsednica Irena Novak Popov ter člani Katja Mihurko Poniž, Stanislava Repar, Barbara Simoniti in Andrej Detela. Žirija je obravnavala 12 prispelih predlogov, med katerimi se je le ime Jolke Milič ponovilo. To dejstvo, kot je na novinarski konferenci poudarila predsednica žirije, ni vplivalo na izbiro. Glasovanje je po razpravi potekalo tajno in vsi člani so se odločili za isto ime, je pojasnila.

Za podeljevanje nagrade avtoricam so se po besedah Reparjeve odločile zaradi manka prejemnic drugih nagrad. Kljub navidezni demokratičnosti nagrad so prejemniki vseh večjih literarnih nagrad v glavnem moški, je dejala.

Omogočiti mladim avtoricam vstop v literarni prostor
Simonitijeva je dejala, da sta si že pred desetimi leti z Barbaro Korun zadali nalogo, da se ne sme nikoli več ponoviti, da bi pomembne slovenske ustvarjalke, kot sta bili denimo Saša Vegri in Ada Škerl, "do smrti ostale brez nagrade". Obenem želijo omogočiti tudi mladim avtoricam, da vstopijo v že obstoječ literarni prostor ženskih ustvarjalk. "Moja generacija ni imela učiteljic, vzornic in mentoric na tem področju, in ta vrzel se pozna tudi v njeni slabši prepoznavnosti," je poudarila Simonitijeva.

Nagrado, za katero se lahko prihodnje leto znova potegujejo vse nominirane avtorice, bodo podeljevali tako literarnim ustvarjalkam kot premišljevalkam oziroma literarnim kritičarkam in publicistkam, je dejala Simonitijeva. Predloge lahko pošljejo tudi člani avtoričine družine ali njeni bližnji, saj veliko avtoric v širšem kulturnem prostoru ni prepoznavnih, je dodala Reparjeva.