Nasprotovanje proti Srbiji in predstavnikom Beograda na Kosovu - "Zajednici". Še vedno nerojena Skupnost srbskih občin ostaja veliki kamen spotike v najmlajši evropski državi. Vse od zgodovinskega sporazuma Priština - Beograd v Bruslju 25. avgusta lani Kosovo pretresa huda politična kriza. Zaznamujeta jo dve stvari: množični protesti in redno metanje solzivca v parlamentu, vse zato, da se prepreči izvedba pod mentorstvom Evropske unije doseženega sporazuma med kosovsko vlado Ise Mustafa in srbsko vlado Aleksandra Vučića.

Osem let po neodvisnosti na razpotju
V središču boja združene opozicije proti sporazumu 25. avgusta in "Zajednici" je stranka Samoodločba (Vetëvendosje), kjer igra vidno vlogo Albin Kurti, poslanec in še do pred kratkim voditelj razvpite kosovske opozicijske stranke, ki je tudi vodja parlamentarnega odbora za zunanje zadeve. V četrtek se je Kurti ustavil v Ljubljani na povabilo Ifimesa - Mednarodnega inštituta za študije Bližnjega vzhoda in Balkana. "Osem let po razglasitvi neodvisnosti je Kosovo na razpotju," je poudaril Kurti.

Zanimiv govorec, prepričljiv v nastopu, miren z jasnimi poudarki, a tudi z močnim vzhodnoevropskim naglasom, je v tekoči angleščini z obiljem podatkov predstavil Samoodločbo in njen oster boj proti sporazumu z Beogradom, Skupnosti srbskih občin in kosovskim oblastem. "Po letih krize je zdaj v krizi tudi vlada," je bil nazoren goreči 39-letni poslanec, za katerim je kljub mladosti že burna 20-letna politična kariera (več pod drugo sliko).

Zajednica in meja s Črno goro sta povod za proteste
"Leta 2017 so predvidene lokalne, leta 2018 pa parlamentarne volitve, a mi verjamemo, da bomo že letos šli na predčasne volitve. Kjer bomo tudi zmagali!" je ob koncu predavanja Kosovo na razpotju Kurti na kratko povzel bistvo delovanja združene opozicije in Samoodločbe, ki napoveduje sedmi naslednici nekdanje Jugoslavije še burno pomlad in poletje. Naslednji veliki množični protesti so že napovedani za 26. marca.

Predčasne volitve zahteva kosovska opozicija zaradi nasprotovanja vzpostavitvi Skupnosti srbskih občin na severu Kosova in dogovoru o določitvi meje s Črno goro, peticijo s takšno zahtevo je lani novembra podpisalo kar 200 tisoč prebivalcev Kosova.

"Bosnizacija" vodi v srbsko državo na Kosovu
Kosovo ima po Kurtijevem mnenju dve veliki težavi. Prva je po reki Ibar razdeljeno mesto Mitrovica z okolico, druga brezposelnost. Krivdo za prvo pripisuje Srbiji, za drugo sta po njegovih besedah krivi "neoliberalna politika tržnih skrajnežev in brutalna privatizacija".

"Zaradi tega se mi kot opozicija upiramo vladi in pozivamo k predčasnim volitvam, ker želimo preprečiti 'bosnizacijo' Kosova. Da bi preprečili, da bi dobili srbsko državo znotraj Kosova, kot se je to zgodilo v Bosni in Hercegovini z Republiko srbsko," je Kurti izpostavil prepričanje kosovske opozicije, da Srbiji s sporazumom pod pokroviteljstvom EU-ja uspeva to, kar ji je uspelo v BiH-u z vojno.

Dve leti že ovirajo ustanovitev Zajednice
Lokalne volitve na Kosovu, na katerih so prvič sodelovali Srbi s severa Kosova, so bile že pred novembra 2013, in čeprav je bil to pogoj za oblikovanje Skupnosti srbskih občin, ta še do danes ni ustanovljena. Zadeve so se zdele usklajene v Bruslju, vendar kosovska skupščina zaradi bojkota opozicije ne more sprejeti zakonov, ki bi to omogočili.

Po drugi strani se na Evropsko unijo vse bolj jezi srbski premier Aleksandar Vučić, ki trdi, da je 36 od 49 točk pogajalskih poglavij za Srbijo nesprejemljivih. Točke se namreč nanašajo na urejanje odnosov s Kosovom in so, kot trdi Vučić, za Srbijo bolj neugodne kot uradno priznanje Kosova.

Poskušali z drugimi načini, nato našli solzivec
"Različni mediji in organizacije na nas lepijo različne oznake, zato da najprej pogledaš in etiketo. Ni pomembna samo etiketa, ki ti jo dajo, ampak tudi, kdo ti da to etiketo. Predvsem pa nas zaradi tega ne poslušajo. Vedno, ko nasprotujemo načrtom srbske vlade, nas obtožujejo, da smo proti Srbom. A mi nismo proti Srbom, temveč je Srbija proti nam," je Kurti opozoril, da večina zaradi oznak spregleda sporočilo protestov in zahteve opozicije.

Ob razpravi se Kurti ni mogel izogniti vprašanju, ali je metanje solzivca v parlamentu ustrezno demokratično orodje. "Poskušali smo z drugimi načini. Žvižganjem, gnilimi jajci. Nato smo prišli do solzivca. Solzivec z ulic smo vladi vrnili v parlamentu. Ves solzivec, ki ga odvržemo, da prekinemo normalno delo parlamenta, je namreč pobran na ulicah, kjer policija s stotinami pločevink solzivca razganja protestnike. Ko se nanje zgrnejo oblaki plina, ni bilo slišati zaskrbljenosti o zdravju navadnih državljanov. Ko so sami okusili solzivec, tukaj imamo nekatere najbogatejše ljudi na Kosovu, pa je bila druga pesem ..."

Osemkrat solzivec, trikrat množični protesti
"Da kršimo manjše zakone, a to počnemo iz višjih razlogov. Metanje solzivca ni najbolj demokratična stvar, a nam ne preostane drugega. Ne mečemo, da bi koga ranili. Sami najbolj trpimo zaradi plina. Gre za oviranje postopkov za sprejetje sporazuma, ki ga je za neustavnega označilo tudi ustavno sodišče," je o svojem prav prepričan Kurti.

Ravno v četrtek, na dan Kurtijevega obiska v Ljubljani, je združena opozicija še osmič s solzivcem prekinila zasedanje kosovskega parlamenta. ("Danes imam prvič upravičen izgovor, da nisem zraven.") Kosovo je v zadnjega pol leta doživelo tri množične shode, zadnja dva sta bila najbolj množična vse od konca kosovske vojne 1998/99. Samoodločba in zavezniki gradijo samozavest na odločitvi kosovskega ustavnega sodišča, ki je večino členov bruseljskega sporazuma opredelilo za neustavne.

"Ne dialog za spravo, dialog za napredek"
"S Srbi je mogoče živeti in delati tudi zunaj hegemonije Beograda. Ne potrebujemo zaprtega dialoga med predsedniki vlad v Bruslju. Potrebujemo odprt, demokratični pogovor o razvoju. Za normalne odnose se mora spremeniti Srbija, in ne Kosovo. V parlamentu niso zastopniki kosovskih Srbov, temveč je 10 predstavnikov Beograda," je dejal prvi vodja gibanja Samoopredelitev, ki hkrati zagovarja vzpostavitev dialoga z lokalnimi Srbi, s kmeti, študenti, in ne samo s politiki: "Ne od zgoraj navzdol, ampak od spodaj navzgor. Ne potrebujemo dialoga za spravo, temveč dialog za razvoj, napredek."
Zaprtih osem opozicijskih poslancev
"Kosovo ni demokratična država, saj ima politične zapornike. Vlada je razočarana nad ljudstvom. Nad peticijo, protestnimi shodi in javnim mnenjem. Po zadnjih anketah kar 71 odstotkov prebivalcev Kosova nasprotuje ustanovitvi "Zajednice". Ker so razočarani, zdaj vlada in policija grozita ljudstvu. V tem trenutku imamo več kot deset zaprtih aktivistov. V zaporu je šest naših poslancev in še dva iz druge opozicijske stranke," je Kurti opozoril na vladno represijo, zaradi katere tudi ne verjame, da je demokracija na Kosovu uspela.

"Nočemo biti posebni, hočemo navadna sodišča"
Ob tem se postavlja tudi vprašanje neodvisnosti sodstva in tudi razreševanja starih zločinov iz obdobja ločevanja Kosova od Srbije. "Predolgo so nas obravnavali kot posebne. Potrebujemo običajna, domača sodišča. Na Kosovu smo imeli Unmik (misijo ZN-ja na Kosovu), še vedno imamo Eulex (misija EU-ja na Kosovu), imamo haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, zakaj potrebujejo še eno posebno sodišče? Seveda so bili storjeni posamezni zločini nad lokalnimi Srbi, a te bi morala obravnavati naša, domača sodišča ob pomoči mednarodnih strokovnjakov."

Če ni vode v pipah, je vsaj v topovih
Kljub težavam in tezi, da je Kosovo na razpotju, Kurti ohranja optimizem, saj naj bi bila mlada država tudi pred veliko priložnostjo. "Vseeno razpotje ni grožnja, temveč priložnost za nove stvari. Kosovo znova vstaja, prava demokratična sprememba prihaja od spodaj navzgor in ravno to se zdaj dogaja. Če drugega ne: čeprav ni vedno pitne vode po stanovanjih v Prištini, imamo pa vodo iz policijskih vodnih topov."