Predsedniku in poslancu SNS-a Zmagu Jelinčiču je konec junija parlamentarna skupščina Sveta Evrope izrekla dosmrtno prepoved članstva, ker naj bi zaradi podkupovanja s strani Azerbajdžana glasoval proti sprejetju poročila, ki je bilo kritično glede ravnanja Azerbajdžana s političnimi zaporniki.

Zaradi neslavnega dosežka slovenskega poslanca, ki se je po sedemletni poslanski abstinenci na zadnjih parlamentarnih ponovno prebil v parlament, sta tako protikorupcijska komisija (KPK) kot tudi nevladna organizacija TI Slovenia (TI) ponovno opozorila, da sprejmejo etični kodeks.

Kot pravijo v KPK-ju, bi s kodeksom etike poslanci "dobili napotke za obnašanje, se bolje zavedali vprašanj integritete, javnosti pa pokazali, da so pripravljeni ukrepati za izboljšanje svoje integritete in integritete svojih kolegov". "Napotki bi bili koristni tudi za državljane, ki imajo pravico vedeti, kakšno vedenje lahko pričakujejo od izvoljenih predstavnikov," so še zapisali.

"Celoten prejšnji mandat smo opozarjali, da mora Državni zbor končno sprejeti kodeks etike in tako pokazati vsaj kanček volje za sankcioniranje neetičnih ravnanj. Danes se ta potreba kaže še toliko bolj," pravi Sebastijan Peterka, generalni sekretar TI Slovenia, ki je v preteklem mandatu na tedanjega predsednika državnega zbora Milana Brgleza naslovil več dopisov, s katerimi je opozarjal na potrebo po uvedbi "tega samoregulacijskega mehanizma."

K sprejetju etičnega kodeksa je v preteklosti večkrat pozvala tudi skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope (GRECO). Ne nazadnje tudi v pravkar objavljenem poročilu, kjer ugotavlja, da je Slovenija sicer izpolnila večino priporočil iz prejšnjega poročila. Vendar so jo pozvali, naj okrepi prizadevanja za preprečevanje korupcije med poslanci in sodniki.

Med drugim so navedli, da je državni zbor pripravljal osnutek kodeksa ravnanja, toda takega instrumenta še ni sprejel. Toda vprašanje je, ali bodo to storili poslanci novega sklica DZ-ja.

Kako so kodeksu etike naklonjene poslanske skupine?
"Kandidatke in kandidati za poslanke in poslance Slovenske demokratske stranke že ob kandidaturi podpišejo etični kodeks SDS-a. Ta jih med drugim zavezuje, da delujejo v skladu s temeljnimi vrednotami in moralnimi normami volilnega telesa, ki ga politično predstavljajo, med katerimi so poštenost, pravičnost, svoboda, človekovo dostojanstvo, solidarnost, domoljubnost in enakopravnost. Zavezuje jih, da delujejo v skladu z ustavo in zakoni ter drugimi veljavnimi predpisi, da svoje obveznosti opravljajo pošteno, gospodarno, učinkovito in prizadevno, da odkrivajo ali pomagajo odkriti korupcijo in druge nepravilnosti povsod, kjer se le-te pojavijo," je za MMC pojasnil vodja največje poslanske skupine, SDS-a Danijel Krivec.

Ob tem je še poudaril, da so "v mandatu vlade Janeza Janše leta 2004-2008 predsednik vlade in vsi ministri podpisali etični kodeks, ki je predstavljal novost v slovenskem političnem prostoru in je pomenil korak naprej k povečanju transparentnosti delovanja javnih funkcionarjev in njihovega premoženja. Obžalujemo, da se za podpis takšnega kodeksa ni odločila nobena prihodnja vlada."

V drugi največji poslanski skupini LMŠ menijo, da bi morali poslanci etični kodeks sprejeti že v tem mandatu. "Etični kodeks naj bi postavil osnovne politične norme, ki bi bistveno okrepile spoštovanje demokratičnih temeljev družbe. S tem pa bi tudi izboljšal zaupanje v politični sistem, ki je pri nas, tudi zaradi preteklih izkušenj, žal še vedno precej omajan," pojasnjujejo.
"Poslanska skupina SMC-ja podpira sprejetje priporočil ravnanja poslancev v obliki kodeksa, ki bi zapovedoval družbeno sprejemljivo ravnanje poslancev kot predstavnikov ljudstva. Vendar pa se moramo zavedati, da sprejetje takšnega dokumenta ne rešuje situacij, ko je nekdo kljub svojemu javno znanemu in moralno spornemu obnašanju, izvoljen kot poslanec. Takšen dokument tudi ne bi sankcioniral ali ustrezno preprečil primera, ki ga navajate. Za korupcijske primere navsezadnje že obstajata strožja in v pravnem pogledu višja akta (Kazenski zakonik in Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije), ki zavezujeta vse poslance," je povedal prvi med poslanci SMC-ja, Igor Zorčič.

Sankcije bi morale biti v skladu z ustavo
Da bi etični kodeks lahko sprejeli v tem sklicu DZ-ja, menijo tudi v Stranki Alenke Bratušek, kjer se ob tem sprašujejo, zakaj mora najprej obstajati etični kodeks, da bi nekateri poslanci delovali tako, kot se od poslancev že tako ali tako pričakuje. "Očitno je treba v kodeks zapisati tudi tako osnovne in samoumevne stvari, kot je na primer to, da morajo poslanci delovati izključno v javnem interesu, ali da sklepanje dogovorov, na podlagi katerih bi delovali ali glasovali v interesu tretjih oseb, ni dovoljeno – kar na primer piše v kodeksu evropskih parlamentarcev," razmišljajo o njegovi vsebini.

"Podobno kot pri pripravi zakonodaje in iskanju najboljših zakonodajnih rešitev bi lahko pri snovanju poslanskega etičnega kodeksa za zgled vzeli etične kodekse tujih parlamentov in iz njih izbrali najboljše določbe. Med temi je zagotovo mogoče najti tudi najboljšo rešitev, kako urediti sankcije za kršitelje kodeksa in kako urediti odločanje o kršitvah in kaznovanju. Mislimo, da bi poslanci lahko izrekali opomine kolegom kršiteljem, lahko bi jih pozvali k odstopu, bi pa morala biti vsa ta nova določila o kaznovanju in drugih posegih v pravice poslancev, ki bi kodeks kršili, v skladu z ustavo," dodajajo.

Večji nadzor tudi s strani ljudstva
"V Levici pozdravljamo trud, da bi se z vpeljavo etičnega kodeksa zagotovil dvig etičnih standardov in politične kulture v državnem zboru. Vseeno pa imamo pomisleke o zadostnosti predlaganega mehanizma. Menimo, da sprejetje kodeksa ni zadostni mehanizem za doseganje želenih učinkov. Po eni strani se nam zdi pobuda nekoliko naivna, saj preveč računa na individualno etiko poslancev, namesto da bi težavo reševali s sistemskimi varovalkami, ki bi spornim posameznikom onemogočale vstop v politiko in zagotovile pravnoformalne vzvode za njihovo odstavitev s funkcije v primeru hujših kršitev zakonodaje," je v odgovoru zapisal vodja poslancev Levice, Matej Vatovec.

Sistem predstavniške demokracije v Sloveniji bi po njihovem mnenju moral postati bolj vključujoč, kar bi v Levici zagotovili z vpeljavo mehanizmov, ki bi po formalni poti izločili osebnostno sporne kandidate, še posebej, ko gre za najpomembnejše politične funkcije v državi. "Ustrezne ukrepe smo opredelili tudi programsko, kjer kot eno izmed možnosti večanja nadzora nad delom političnih predstavnikov s strani ljudstva predlagamo tudi odpoklic poslanca," predlagajo v Levici.

Mnenja drugih parlamentarnih strank o sprejetju etičnega kodeksa poslancev pa (še) nismo prejeli. Prav tako so v strankah precej previdni glede pojasnila - Ali bi oz. kako bi moral po vašem mnenju biti sankcioniran poslanec, če mu je, kot v primeru Zmaga Jelinčiča, zaradi domnevne vpletenosti v korupcijski škandal in neodzivnosti pri preiskavi dosmrtno prepovedana pravica do vstopa v Svet Evrope in PS SE, saj smo dobili le dva odgovora na to vprašanje.