"Zgodba nam v gledališkem jeziku razkriva povsem nove pomene." Foto: Boštjan Lah/Lutkovno gledališče Maribor

Collodijev potepuški roman Ostržek se začne takole: "Nekoč je bil en ... Kralj! Ne, otroci, zmotili ste se. Nekoč je bil en kos lesa."

Nekatere lutke iz predstave so delo Antona Jezovška (1905–1992), znanega mariborskega oblikovalca lutk. Foto: Boštjan Lah/Lutkovno gledališče Maribor
Nekatere lutke iz predstave so delo Antona Jezovška (1905–1992), znanega mariborskega oblikovalca lutk. Foto: Boštjan Lah/Lutkovno gledališče Maribor

Režiser je ustvaril tudi likovno podobo
Prav z napako in s kosom lesa se začne tudi Spiazzieva odrska različica kultne pravljice. Italijanski gledališčnik, ki je predstavi ustvaril tudi likovno podobo, je v mariborskem lutkovnem gledališču pred tremi leti uprizoril že Sen kresne noči. Dejaven je v različnih državah, od Belorusije in Estonije do Poljske in Avstrije.

Velja za mojstra maske, v novi priredbi Ostržka pa se je osredotočil na gledališče predmetov, ki jih na odru obenem animira in izdeluje igralec Miha Bezeljak.

Občinstva ne čaka klasična upodobitev znane pravljice. Foto: Boštjan Lah/Lutkovno gledališče Maribor
Občinstva ne čaka klasična upodobitev znane pravljice. Foto: Boštjan Lah/Lutkovno gledališče Maribor

"Zgodba nam v gledališkem jeziku razkriva povsem nove pomene," so zapisali v gledališču. Nekatere lutke iz predstave so delo Antona Jezovška (1905–1992), znanega mariborskega oblikovalca lutk, in so del zbirke Lutkovnega gledališča Maribor. "Nagovorile so nas – čakajoč na policah na čiščenje in obnovo. Prepričani smo, da jim novo življenje godi, saj jih je mojster Jezovšek ustvaril za druženje z igralci in odrom."

Brez moralnih naukov iz 19. stoletja
Iz zgodbe o Ostržku, ki si jo je leta 1870 zamislil italijanski pisatelj Carlo Collodi, so odstranili moralne nauke iz 19. stoletja in ohranili le njeno bistvo, je pred premiero povedal režiser. Zatorej občinstva ne čaka klasična upodobitev znane pravljice.

"Želim si, da bodo otroci in starši po ogledu te predstave šli domov z veliko vprašanji, ne odgovori. To je namreč bistvo gledališča – da spodbuja ljudi k preizpraševanju, razmišljanju," svojo vizijo uprizoritve razlaga Spiazzi.

Kostumografka je Mojca Bernjak, lektorica Metka Damjan, lutke in scensko opremo sta pomagala oblikovati Primož Mihevc in Darka Erdelji. Mojster luči je Miljenko Knezoci.