Mineva 10 let od odkritja prikritega grobišča v Hudi Jami. Foto: BoBo
Mineva 10 let od odkritja prikritega grobišča v Hudi Jami. Foto: BoBo

S tem so se odzvali na opozorilo članov pristojne vladne komisije, da od ZZB-ja niso dobili nobenih podatkov o grobišču Jama pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu.

Sorodna novica Odpiranje jame v Kočevskem rogu razkrilo ostanke pomorjenih

V omenjeni jami je Komunala Kočevje, ki pripravlja teren za arheologe, na globini okoli 20 metrov naletela na plast posmrtnih ostankov. Komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč je namreč v programu za tekoče leto predlagala izkop laminirane kamnine nad posmrtnimi ostanki umorjenih.

Komisija je omenjeno izbrala tudi zaradi opisov ljudi, ki naj bi bili v jamo vrženi, a so se iz nje rešili, pričevanj domačinov, sledov miniranja okrog vhoda v jamo in najdenih predmetov iz obdobja velikih povojnih pobojev. Imena nekaterih Slovencev, ki so sodelovali pri vojnem zločinu, so po navedbah komisije znana.

Kot so pred dnevi sporočili iz komisije, od ZZB-ja za vrednote NOB-ja doslej niso dobili dodatnih informacij o nekdanjih, morda pa tudi še nekaterih sedanjih članih, ki bi jim lahko več povedali o zločinu in njegovih žrtvah na tej lokaciji, kar bi jim olajšalo iskanje posmrtnih ostankov.

"ZZB za vrednote NOB-ja ne more v ničemer 'pojasnjevati zadev v povezavi s komunističnimi morišči' oziroma dajati kakršnih koli podatkov o grobiščih, kjer so bili usmrčeni zajeti pripadniki različnih oboroženih skupin z območja nekdanje Jugoslavije," so se odzvali v zvezi. Po njihovih navedbah takšnih podatkov nimajo.

Ob tem so v ZZB-ju izpostavili, "da so se usmrtitve zajetih pripadnikov oboroženih skupin (ustaši, četniki, domobranci) dogajale v času, ko se je ravnokar končala krvava vojna, v kateri so pripadniki vseh omenjenih skupin zagrešili nepredstavljive najokrutnejše zločine". Dodali so, da so zavezniki zajete pripadnike oboroženih skupin Jugoslaviji izročili kot nacistične sodelavce.

Zgodovinski znanosti je po navedbah ZZB-ja dobro znano, da je o usodi vseh ujetnikov odločala Ozna. "Zato vsi tisti, ki bi radi dejansko odkrili odgovorne za usmrtitve zajetih pripadnikov oboroženih skupin, ne pa zlorabljali tragične vojne in povojnih dogodkov za politične in ideološke namene, ne bi smeli imeti težkega dela," so še zapisali.