Mineva deset let od odkritja prikritega grobišča v Hudi jami. Foto: BoBo

Pred točno desetimi leti, 3. marca 2009, so raziskovalci v rovu rudnika Huda Jama zagledali osem plasti mumificiranih trupel ‒ odkritje je pretreslo državo. Enajst pregrad v rudniškem rovu Barbara je namreč pred svetom skrivalo stotine trupel moških in žensk, ki so jih takoj po 2. sv. vojni pobili v zunajsodnih pobojih.

Lani je vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč uredila 36 prikritih vojnih grobišč do stopnje, ki omogoča pripravo predloga za vpis grobišča v registra vojnih grobišč in nepremične kulturne dediščine, izvedla izkop in pokop žrtev iz šestih prikritih vojnih grobišč in potrdila oziroma sondirala 55 prikritih vojnih grobišč ter izvlek odpadkov iz Brezna pri Debliških livadah v občini Kočevje.

Z zavodom pa bi dobili urejeno stanje, vsaj načeloma bi vse žrtve imele pravico do spomina in groba, kjer mrtvi ne bi bili več talci ideologije, ampak bi bili predmet ustrezne državne skrbi.

Jože Dežman o ustanovitvi zavoda za vojna grobišča

"V Sloveniji smo od okoli 600 lokacij do zdaj potrdili in dokumentirali 233 grobišč in morišč. V zadnjih treh letih od uveljavitve zakona o prikritih grobiščih in pokopu žrtev smo uredili in označili 162 grobišč. Pri tem smo našli ostanke več kot 2.500 žrtev, od katerih je bilo pokopanih okoli 1.600, od tega več kot 1.400 iz Hude Jame," je navedel predsednik komisije Jože Dežman.

V tekočem letu je za delo komisije v državnem proračunu zagotovljenih 500.000 evrov. Na podlagi izkušenj izvajanja dejavnosti pri postopkih odkrivanja prikritih vojnih grobišč v letih 2015-2018 se je komisija odločila, da bo tudi v tem letu ena izmed prednostnih nalog ureditev in dopolnitev baze vojnih grobišč z ustreznimi evidencami in osveženimi podatki.

Zgodovinar Jože Dežman je predsednik komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Foto: BoBo

Spletna aplikacija grobišča

V ta namen bo spletno aplikacijo grobišča vsebinsko nadgradila glede na spremenjene razmere na terenu v zadnjih letih. Gre za popravke in nadgradnjo več kot 600 lokacij na več kot desetih vnosih in za vpis okoli 150 novih lokacij. V tem letu bo komisija po Dežmanovih navedbah vzpostavila tudi svojo spletno stran, na kateri bodo predstavljeni njeno delo in pomembnejši dokumenti.

Jama pod Macesnovo gorico

Letos načrtujejo sondiranje oziroma pripravljalna dela za dostop do posmrtnih ostankov v grobišču Jama pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu, kjer je po podatkih iz evidence prikritih grobišč eno največjih grobišč slovenskih žrtev. Tam ležijo posmrtni ostanki najmanj 1.500 žrtev. Po predvidevanjih komisije bodo postopki potrjevanja, prekopa in ureditve grobišča trajali nekaj let.

Debliške livade

Komisija v tem letu načrtuje podrobnejši pregled plasti, ki so v Breznu pri Debliških livadah v občini Kočevje ostala še nepregledana. Po izvleku odpadkov v breznu oktobra lani niso naleteli na človeške ostanke. V primeru takšne najdbe pa bo komisija opravila njihov iznos.
Sicer pa bo komisija po Dežmanovih besedah svoje dejavnosti ponovno usmerila v pridobitev ustrezne lokacije za pokop posmrtnih ostankov umorjenih Romov z Mačkovca, Iške in Sodražice. Znano je, da so v ljubljanski mestni občini dejali, da na osrednjem mestnem pokopališču Žale zanje ni prostora.

Ob tem je izrazil upanje, da bo v doglednem času ustanovljen zavod za vojna grobišča, ki bi ustrezno skrbel in urejal vsa vojna grobišča v Sloveniji in slovenska v tujini. Zdaj je večina grobišč, tudi partizanskih, zanemarjena in slabo dokumentirana. "Z zavodom pa bi dobili urejeno stanje, vsaj načeloma bi vse žrtve imele pravico do spomina in groba, kjer mrtvi ne bi bili več talci ideologije, ampak bi bili predmet ustrezne državne skrbi," je še dodal Dežman.