Od odkritja Hude Jame je minilo že osem let. Foto: BoBo
Od odkritja Hude Jame je minilo že osem let. Foto: BoBo
false
Jože Dežman se je zavzel za "mesto mrtvih", kjer bi dostojno pokopali vse žrtve spopadov in državnega nasilja. Foto: BoBo

Osem let po odkritju Hude Jame in dve leti po sprejetju zakona o prikritih grobiščih in pokopu žrtev je prav, da tudi Slovenija dobi svoje "mesto mrtvih" kot dostojen pokop žrtev spopadov in državnega terorja, je prepričan predsednik komisije Jože Dežman. "Zavzemamo se za dostojen pokop vseh mrtvih, za mesto mrtvih," je dejal.

Komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč je namreč s svojo sejo 23. avgusta počastila dan spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov. Posebno pozornost je po navedbah Dežmana posvetila izvajanju letošnjega programa dela. "Akcije potekajo uspešno, čakamo le še na rezultat razpisa za začetek odstranjevanja miniranega skalovja v breznu pod Macesnovo gorico," pravi Dežman.

Kot je pojasnil, komisija pri svojem delu pogosto naleti na nejasnosti, ki kažejo, da niti ena kategorija žrtev, ki jih lahko razumemo pod široko kategorijo "žrtve vojne in z vojnami povezanega nasilja", ki jih kot vredne groba in spomina upodablja novi spomenik na Kongresnem trgu v Ljubljani, nima ustrezno urejenih grobov.

"Večine žrtev ni v registru"
"Od več kot 50.000 grobov, ki jih je partizanska stran priznavala, po zakonu o vojnih grobiščih v registru vojnih grobišč ni niti 20.000 žrtev. To se pravi, da večine režimskih žrtev, ki jih je titoizem priznaval, ni v registru, ker so družinski grobovi iz registra izbrisani," je pojasnil.

Spomnil je tudi, da številni partizanski grobovi padlih Slovencev v tujini niso urejeni, ker Slovenija tega še vedno ni uredila tako, kot je to urejeno po svetu. "Tuje države to urejajo s posebnimi ustanovami, administracijami, ki se zavežejo, da bodo poskrbele za grobove doma in v drugih državah. Pomembno je, da se zavedamo vseh naših mrtvih, da država vse te grobove uredi in vzpostavi načela, po katerih bo zagotovila enakovredno obravnavo za vse grobove," je poudaril Dežman.

Delo z grobišči se nadaljuje
Dodal je, da bo komisija sicer nadaljevala delo pri odkrivanju prikritih grobišč v dosedanjem tempu, in hkrati opozoril, da je treba predvsem pospešiti sodelovanje z državami naslednicami za tiste tuje žrtve, ki so bile na slovenskih tleh umorjene.

Da bi uredili doslej neurejeno stanje in vzpostavili slovensko mesto mrtvih, kjer bi država imela pregled nad vsemi grobovi, ki bi bili deležni enakovredne skrbi po enakih in strokovno utemeljenih merilih, je komisija po navedbah njenega predsednika obravnavala gradivo o mogočem usklajevanju dela več ministrstev (za delo, kulturo in gospodarstvo).

Pobudo z analizo stanja in predlogi za nadaljevanje dela je komisija pred dnevi poslala predsednikom republike, vlade, državnega zbora in sveta ter pristojnim ministrstvom, je še navedel Dežman.