Generalni pravobranilec Priit Pikamäe je pri proučitvi slovenske tožbe proti Hrvaški glede arbitraže presodil, da Sodišče EU-ja ni pristojno za obravnavo tožbe Slovenije proti Hrvaški v zadevi arbitraža. Po njegovem gre za mednarodni mejni spor, ki ne spada v pravo Unije. Pravobranilec lahko presodi, da je slovenska tožba dopustna, delno dopustna ali nedopustna. Pikamäe je sodišču predlagal, naj tožbo prepozna kot nedopustno. Vendar pa na podlagi mnenja pravobranilca sicer še ni mogoče sklepati o sodbi Sodišča EU-ja, saj mu sodniki lahko sledijo, lahko pa tudi ne.
Po srečanju štirih predsednikov je predsednik republike Borut Pahor komentiral, da odločitev pravobranilca sodišča EU-ja ni relevantna za vprašanje, ali je meja med Slovenijo in Hrvaško določena. Arbitražno sodišče je namreč mejo že določilo in tega ne more spremeniti nič, niti stališče pravobranilca.
Ta je sicer po njegovih besedah odločal le o tem, ali vsebina slovenske tožbe zadeva evropsko pravo. Zato bo Slovenija vztrajala, naj državi ustanovita komisijo za demarkacijo, ki bo mejo določila v skladu z razsodbo arbitražnega sodišča.
Tudi premier Marjan Šarec meni, da je meja med državama določena, slovenska politika pa pri tem enotna. Slovenija bo pri izvedbi razsodbe neomajna, dvostranski pogovori ali "vrnitev na točko nič" pa po njegovih besedah ne pridejo v poštev.
Spomnil je še, da je Slovenija Hrvaški že četrtič poslala noto za ustanovitev demarkacijske komisije, pa iz Zagreba še ni bilo odgovora. Dodal je, da bo Slovenija na tem področju ostala dejavna in da se je pripravljena pogovarjati o uresničitvi arbitražne razsodbe, vse drugo pa so "špekulacije in raznorazni spini, ki jim ne gre nasedati".
MZZ: Verjamemo, da bo Sodišče EU-ja sledilo Sloveniji, in ne mnenju Pikamäeja
Na mnenje pravobranilca se je odzval zunanji minister Miro Cerar, ki je njegovo argumentacijo označil za šibko. "Prvič, meja med Hrvaško in Slovenijo je določena, in to dokončno z arbitražno odločbo, ki jo je soglasno sprejel arbitražni tribunal. Gre za odločbo petih mednarodnih avtoritet, ki so tudi ugotovile, da Hrvaške pritožbe zoper neveljavnosti v postopku ne držijo."
"Postopek pred sodiščem v Luksemburgu smo sprožili zato, ker nespoštovanje arbitražne odločbe in s tem mednarodnega prava po našem globokem prepričanju pripelje tudi do tega, da Hrvaška s tem krši pravni red Evropske unije," je pojasnil Cerar in dejal, da ne glede na to, kakšna bo končna odločitev Sodišča EU-ja, bo arbitražna odločba še vedno veljavna in zavezujoča za obe državi. "Počakajmo na dokončno odločitev sodišča."
Slovenija Hrvaški očita kršenje načel vladavine prava in lojalnega sodelovanja v EU-ju ter kršenje uredbe o skupni ribiški politiki, schengenskih pravil in direktive glede pomorskega prostorskega načrtovanja. Na slovenski strani poudarjajo, da pri tožbi ne gre za vprašanje meje, saj da je to rešeno z arbitražno razsodbo, ki je dokončna in pravnomočna.
Z ministrstva za zunanje zadeve so sporočili, da je mnenje pravobranilca le eden od korakov v postopku pred sodiščem, ki začenja posvetovanje o zadevi, zato na MZZ-ju kljub temu verjamejo, da bo prisluhnilo pravnim argumentom Slovenije, in ne bo sledilo mnenju Pikamäeja. "Tožba Slovenije se neposredno ne nanaša na mednarodno zavezujočo sodbo arbitražnega sodišča o meji, temveč se nanaša na kršitev prava Evropske unije s strani Hrvaške," so poudarili. "Slovenija kot država, ki spoštuje vladavino prava in sodbe mednarodnih sodišč, je s sprejetjem zakonodaje izvedla ukrepe za uveljavitev arbitražne razsodbe. Hrvaška mora to svojo obveznost še izvršiti."
Grabar Kitarović: Pravobranilec je potrdil, da je arbitraža mrtva
"Neodvisni pravobranilec Sodišča EU je potrdil hrvaško stališče: Sodišče EU ni pristojno za odločanje o mejnem sporu, ki ni povezan s pravom EU," je tvitnila hrvaška predsednica. "Kot sem že večkrat poudarila - arbitraža je mrtva, Slovenija pa je sama priznala svoja škandalozna dejanja, ki so privedla do propada arbitražnega postopka," je dodala.
Ob tem je ponovila stališče Hrvaške, da so edina trajna rešitev za spor o meji dialog in dvostranska pogajanja. "Prej ko Slovenija to spozna, prej bomo rešili to vprašanje," je še zapisala.
S hrvaškega zunanjega ministrstva pa so sporočili, da gre za potrditev vseh hrvaških argumenotv, da vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško ni del prava EU-ja, predvsem pa so zadovoljni z zaključkom, da meja med Slovenijo in Hrvaško še ni določena, kar Hrvaška ves čas trdi, poroča Radio Slovenija.
Odzivi parlamentarnih strank
Mednarodno pravo je treba spoštovati - tudi če se na koncu sodišče v Luksemburgu odloči, da tožbe Slovenije proti Hrvaški ne bo obravnavalo, moramo odločno vztrajati pri tem, da Hrvaška odločitev arbitražnega sodišča spoštuje in uveljavi, so o presoji pravobranilca Pikamäeja o slovenski tožbi proti Hrvaški sporočili iz SAB-a.
Mnenje generalnega pravobranilca o slovenski tožbi proti Hrvaški bo lahko vplivalo na končno odločitev sodišča ali pa tudi ne. Ne glede na to pa gre le za enega izmed korakov h končni implementaciji arbitražne razsodbe, je dejal vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič. Pozval je k poenotenju slovenske politike pri tem vprašanju.
V NSi-ju so razočarani nad mnenjem generalnega pravobranilca. "Pričakujemo, da bo Sodišče EU-ja, ki bo o tem odločalo prihodnje leto, upoštevalo slovenske pravne argumente," je dejal Jožef Horvat.
Vodja poslanske skupine Levice Matej Vatovec je dejal, da bi morala Slovenija pri izvedbi arbitražne razsodbe vztrajati na drug način, ne s tožbo. Že v prejšnjem mandatu so v Levici opozarjali, da je ta poskus "na robu legitimnosti," je opozoril.
Slovenska stran je pokazala popolno nerazumevanje mednarodnega prava, pa je mnenje generalnega pravobranilca komentiral predsednik SNS-a Zmago Jelinčič. Spomnil je, da je sam ves čas govoril, da Sodišče EU ni pristojno za reševanje tega vprašanja.
Predsednik SDS-a Janez Janša je novico pospremil z zapisom na Twitterju. "Kot da vlada tega ne bi vedela vnaprej," je pripomnil in zunanjega ministra Mira Cerarja pozval, naj denar za stroške plača iz svojega žepa.
Slovenska agentka Maja Menard: Pravobranilec je obšel slovenski zahtevek
Pikamäe je šel mimo slovenskega zahtevka in je štel, da Slovenija od sodišča pričakuje določitev meje, ker po njegovem mnenju zaradi hrvaške neizvršitve arbitražne razsodbe meja naj ne bi bila določena, kar seveda ni res, je v prvem odzivu na mnenje pravobranilca v Luksemburgu poudarila slovenska agentka Maja Menard.
"Odločitev pravobranilca je drugačna, kot jo je Slovenija pričakovala," je poudaril tudi predstavnik zunanjega ministrstva Marko Vrevc. Dodal je, da je mejo med Slovenijo in Hrvaško določilo pet vrhunskih mednarodnopravnih strokovnjakov, da jo je Slovenija uzakonila in da seveda še ni na vsakem metru podrobno določena, saj za to potrebuje sodelovanje Hrvaške.
"Vendar Slovenija ni tožila na sodišču zaradi nejasnega poteka meje, temveč ker ugotavlja, da ne more dosledno spoštovati evropske zakonodaje, ker jo pri tem ovira Hrvaška," je še poudaril Vrevc.
Tiskovni predstavnik sodišča: Sodba bo znana do poletja
Sodba Sodišča EU-ja je lahko drugačna od mnenja pravobranilca, ni pa nujno, je slovenskim in hrvaškim novinarjem v Luksemburgu povedal tiskovni predstavnik sodišča Balazs Lehocki. V pomembnih primerih pred velikim senatom, med katere spada tudi slovenska tožba, sodba sledi mnenju pravobranilca v nekoliko več kot 50 odstotkih, zato je končni izid res nemogoče napovedati, je še pojasnil.
Sodišče bo zdaj strani v postopku uradno obvestilo o mnenju, nato pa ju bo še uradno obvestilo o tem, kdaj bodo prebrali sodbo. Druge komunikacije med sodiščem in vpletenima stranema ne bo. Strani običajno vzameta mnenje na znanje, včasih pa kakšna stran po objavi mnenja pozove sodišče, naj ponovno odpre ustno fazo in še enkrat organizira ustno obravnavo, a to ni običajen način delovanja sodišča. Če ima sodišče v roki vsa dejstva, tega ne stori. V večini primerov zgolj omeni takšno pobudo v sodbi, je pojasnil Lehocki.
Sodba o dopustnosti slovenske tožbe proti Hrvaški bo po navedbah tiskovnega predstavnika znana do poletnih počitnic, morda že v prvem četrtletju prihodnjega leta. Če bo sodba pritrdila mnenju pravobranilca, je celotnega postopka konec, sicer pa sledijo obravnava o vsebini ter drugo mnenje pravobranilca in druga sodba. Pritožba na sodbo ni mogoča, sodbe Sodišča EU-ja so končne in zavezujoče, je še poudaril Lehocki.
Primer slovenske tožbe proti Hrvaški je zelo pomemben za Evropsko unijo
Pomembnejši je primer, manj verjetno je, da bo sodba sledila mnenju pravobranilca. Primer slovenske tožbe proti Hrvaški je zelo pomemben, ker gre za enega redkih primerov tožbe članice proti članici, ker gre za politično izjemno občutljiv primer in ker je zadeva povezana z mednarodnim pravom in kot takšna za sodišče pomemben presedens, pojasnjujejo na sodišču. Sodišče EU-ja o dopustnosti in vsebini slovenske tožbe proti Hrvaški glede arbitraže odloča povsem ločeno, kar je zelo redko.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje