Slovenija zanika, da naj bi bilo v primeru spora pred luksemburškim sodiščem "mednarodno pravo na hrvaški strani". Foto: BoBo

Grlić Radman je v ponedeljek v intervjuju za hrvaško uredništvo regionalne televizije N1 med drugim povedal, da se je v preteklih dneh neuradno srečal s slovenskim zunanjim ministrom Mirom Cerarjem, ki je dopustoval na Hrvaškem. Ob tem je podal tudi nekaj stališč glede dogodkov v povezavi z arbitražno zgodbo.

Med drugim je povedal, da je Cerar še kot premier decembra 2017, v obdobju, ko naj bi državi v šestih mesecih po razglasitvi implementirali arbitražno razsodbo o meji, tik pred prihodom v Zagreb že skoraj privolil v hrvaško ponudbo, da bi vprašanje meje reševali dvostransko, s "protokolom v šestih točkah". Vendar naj bi se potem "ustrašil" in umaknil od dogovora, ki naj bi ga 19. decembra na srečanju v Zagrebu s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem skupaj razglasila.

"Hrvaška želi bistvene spremembe poteke meja v njeno korist"

Slovensko zunanje ministrstvo (MZZ) se je na te trditve odzvalo in zapisalo, da je hrvaški minister izrekel več neresnic, ki jih Slovenija odločno zavrača. V Ljubljani so ministra popravili, da je Slovenija tedaj "v intenzivnem diskretnem dialogu po razglasitvi končne razsodbe iskala rešitev, ki bi upoštevala arbitražno razsodbo in bila hkrati sprejemljiva za obe strani". "V pogovorih pa se je pokazalo, da Hrvaška želi bistvene spremembe poteka meje v njeno korist. Zato dogovor ni bil dosežen," so poudarili.

Andrej Plenković in Miro Cerar sta bila leta 2017 hrvaški in slovenski premier. Foto: BoBo

Plenković je tedaj v Zagrebu na skupni novinarski konferenci s Cerarjem vendarle predstavil omenjeni protokol kot "pravni okvir, ki bi bil lahko temelj za dvostranski dogovor o meji", Cerar pa je tedaj ponovil, da je arbitražna razsodba zavezujoča za obe državi in da so mogoči le pogovori o njeni implementaciji.

To so danes v odzivu na besede Grlića Radmana poudarili tudi na slovenskem zunanjem ministrstvu in zavrnili ocene hrvaškega ministra, da si je Cerar tedaj premislil zaradi pritiskov v Ljubljani. "Ne glede na nekatera različna mnenja slovenskih politikov je naredil vse, da se v šestih mesecih, kot je predvidel arbitražni sporazum, dorečejo modalitete uveljavitve razsodbe, ki bi bile sprejemljive za obe strani," pravijo na MZZ-ju. "Njegov obisk v Zagrebu 19. decembra 2017 je bil potrditev teh prizadevanj, se je pa tedaj dokončno pokazalo, da Hrvaška zahteva bistvene popravke arbitražne meje v njeno korist, na kar Slovenija ni mogla in ne more pristati," so še dodali.

MZZ: Arbitražna razsodba je dokončna in zavezujoča

Novega hrvaškega zunanjega ministra so v Ljubljani tudi spomnili, da ne držijo njegove – s tem pa tudi hrvaške – trditve, da je arbitražno sodišče kompromitirano, zaradi česar da je Hrvaška izstopila iz arbitraže. "Arbitražno sodišče je hrvaške dvome naslovilo v delni razsodbi in nato sprejelo po mednarodnem pravu zavezujočo končno razsodbo, ki pa je Republika Hrvaška enostransko ne spoštuje," so poudarili na MZZ-ju in še zapisali, "da je arbitražna odločba o meji med Slovenijo in Hrvaško dokončna in zavezujoča. Sprejel jo je tribunal neodvisnih mednarodnih pravnikov in zato jo morata izvršiti obe državi".

Prav tako so zanikali trditve Grlića Radmana, da naj bi "vse države EU-ja opogumljale" Slovenijo in Hrvaško, da spor rešita dvostransko. "Večinoma vztrajajo pri spoštovanju mednarodnega prava kot pogoja enakopravnih odnosov v mednarodni skupnosti in vladavine prava v EU-ju," ministru odgovarjajo na MZZ-ju.

Grlića Radmana so opozorili tudi na njegove izjave o slovenski tožbi pred Sodiščem EU-ja, da Hrvaška krši evropsko pravo, s tem ko ne priznava z arbitražo določene meje. Minister je dejal, da je pri tem "mednarodno pravo na hrvaški strani". Na MZZ-ju pa so se odzvali, da je bila tožba sprožena "ravno zaradi hrvaškega nespoštovanja mednarodnopravno zavezujoče razsodbe arbitražnega sodišča in neposrednih pravnih posledic tega nespoštovanja s hrvaške strani, ki predstavljajo kršitev evropskega pravnega reda".

Hrvaško stališče v tej tožbi je, da Sodišče EU-ja ni pristojno razsojati v tem primeru, ker da je vprašanje veljavnosti arbitražne razsodbe ali meje med državama vprašanje mednarodnega, ne pa evropskega prava. Slovenija na drugi strani trdi, da je arbitražna razsodba dejstvo, ker je Hrvaška ne izvaja in na primer vztraja pri svojem videnju meje po sredini Piranskega zaliva, pa onemogoča Sloveniji, da bi izvajala skupno evropsko politiko na območju, ki ji je pripadlo po arbitraži.

Kaj pa pravila tihe diplomacije?

Poleg tega so na MZZ-ja Grlića Radmana posredno okrcali tudi zaradi "nespoštovanja standardov tihe diplomacije". "Cerar tako nekoč kot predsednik vlade kot zdaj kot zunanji minister vedno, na uradnih pogovorih in neformalnih klepetih, dosledno in odločno zagovarja vladavino prava in pomen spoštovanja in izvrševanja razsodb mednarodnih sodišč. Le da ob tem spoštuje tudi standarde tihe diplomacije in preverljiva zgodovinska dejstva," so zapisali.

MZZ: Informacija o Cerarjevem dogovarjanju ni resnična