Prva sodba se bo po navedbah sodišča nanašala samo na dopustnost, tako kot mnenje pravobranilca, ki se pričakuje 11. decembra. O vsebini se na obravnavi pred sodniki sploh še ni razpravljalo, edina ustna obravnava se je nanašala zgolj na dopustnost, pojasnjujejo.

Če sodišče v prvi sodbi ugotovi, da za primer ni pristojno, se postopek s tem konča. Če pa odloči, da je tožba dopustna, sledi druga obravnava, in sicer o vsebini, in nato še druga sodba. "V nobenem primeru zdaj dopustnost in vsebina ne bosta obravnavani z eno sodbo. Ti dve stvari sta bili povsem ločeni," so poudarili.

Še poleti so sicer na sodišču pojasnjevali, da je mogoče o dopustnosti odločiti ločeno ali pa z odločitvijo o tem počakati na sodbo o vsebini primera.

Cerar: V vsakem primeru je Hrvaška obvezana implementirati sodbo

Zunanji minister Miro Cerar je v povezavi s tem v sredo v Bruslju dejal, da so bili postopki po 259. členu, po katerem Slovenija toži Hrvaško zaradi kršenja evropske zakonodaje kot posledice nespoštovanja arbitražne razsodbe, do zdaj izjemno redki, tako da ustaljene prakse na tem področju ni.

Sorodna novica Deset let je minilo od podpisa arbitražnega sporazuma

Je pa Cerar ob tem dejal, da je mogoče oboje: lahko sodišče najprej odloča predvsem o procesnih vidikih, se pravi o tem, ali nadaljuje postopek, lahko pa se odloči, da združi obravnavo procesnih vidikov s samo vsebino.

"Vsekakor pričakujemo, da bo potrebovalo nekaj mesecev, da se do tega na podlagi mnenja generalnega pravobranilca opredeli. Naj pa poudarim, da ves postopek pred sodiščem popolnoma v ničemer ne zmanjšuje obveze, da Hrvaška implementira arbitražno odločbo," je še poudaril Cerar.

Da je mogoče pričakovati eno ali drugo pot, torej da sodišče odloči posebej o dopustnosti in posebej o vsebini ali pa oboje združi, ocenjujejo pravni strokovnjaki, je pojasnil Cerar in poudaril, da je pomembno le, kakšna bo odločitev. "Tako da pustimo sodišču dovolj časa, da se bo, upam, opredelilo v korist prava EU-ja in mednarodnega prava," je sklenil minister.

Slovenija je na Sodišču EU-ja sprožila tožbo proti Hrvaški, ker da ta z nespoštovanjem arbitražne odločitve ne spoštuje skupnih evropskih pravil in politik, hkrati pa s tem tudi onemogoča Sloveniji spoštovanje teh pravil in politik, od ribiške politike in izvajanja prostorskega načrtovanja na morju do izvajanja nadzora na zunanji schengenski meji.

Hrvaška očitke zavrača in zatrjuje, da je tožba povezana z implementacijo arbitraže, kar pa da ni v pristojnosti EU-ja, torej tudi ne Sodišča EU-ja. Zato predlaga, da se tožba zavrne.