Domači obiskovalci bodo letos zaradi omejitev glede tujine gotovo še v večji meri obiskovali domače gore, tujcev bo pa precej manj.

Koča na Golici ima klopi že sicer zelo narazen, njena lega v zavetju pa, v primerjavi z marsikatero kočo, ki ima bolj neugodno lego, pomeni veliko olajšanje, dokler je strežba dovoljena le zunaj. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV SLO
Koča na Golici ima klopi že sicer zelo narazen, njena lega v zavetju pa, v primerjavi z marsikatero kočo, ki ima bolj neugodno lego, pomeni veliko olajšanje, dokler je strežba dovoljena le zunaj. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV SLO

Če kje, potem človek res brez težav oz. celo z veseljem malce počaka ravno v idiličnem gorskem okolju, ko se sonce upira v premočene hrbte in od napora pordela, a zadovoljna lica. "Ni problema, kar počasi," se sliši iz številnih ust. Na steni so napisana navodila, na mizi stoji razkužilo. Nova realnost je udarila tudi v gorski svet, a zdi se, da smo že tako navajeni, da na to nihče ne trzne.

Maj je tradicionalno mesec cvetenja narcis na Golici, kamor se zgrinjajo številni obiskovalci z vseh koncev sveta. Med našim obiskom v petek je bilo še precej mirno, narcise še niso v polnem razcvetu, a njihova preproga se že bohoti in pozdravlja obiskovalce. Ko smo se približevali koči, je bilo že od daleč jasno, da je letos nekaj drugače. Mize so bile narazen, oskrbnica Dragica pa je z masko na obrazu stregla za "pultom" (dve mizi) zunaj. Kočo so odprli v sredo, najprej le za pijačo, od sobote pa so obiskovalcem ponudili še hrano.

"Ja, so bili že številni obiskovalci v sredo, pa včeraj jih bilo že več, danes tudi, kaj bo šele za konec tedna in v prihodnjih tednih," odgovori na vprašanje, kakšen je začetek sezone, ki je letos poznejši kot sicer. Po njenih opažanjih so med obiskovalci za zdaj večinoma družine, ki se držijo skupaj, tudi sicer je bilo videti, da se vsi držimo pravila o fizični oddaljenosti, kar pri koči sploh ni težko, saj so že sicer klopi, ki jo obdajajo, med seboj precej narazen. Klopi, kjer strežejo goste, pa so premaknili, tako da je med njimi zahtevanih 1,5 metra razdalje.

V gorah na leto 1,7 milijona obiskovalcev

Slovenijo prepreda mreža več kot deset tisoč kilometrov planinskih poti, ki pripeljejo do 178 planinskih koč, zavetišč in bivakov. Naše gore letno obišče 1,7 milijona obiskovalcev, med njimi je bilo iz leta v leto vse več tujcev, njihov delež je že presegel 40 odstotkov. Letos bo tujih gostov gotovo precej manj. Ob razglasitvi epidemije so v Planinski zvezi Slovenije vse obiskovalce gora pozvali, da se odpovedo dejavnostim v gorah, razen lažjim sprehodom v bližini doma in v družbi domačih. Kot so zapisali konec aprila, so se obiskovalci priporočil držali in je bilo v času od razglasitve epidemije do začetka maja posredovanj gorskih reševalcev v gorah minimalno.

Trenutni strežni pult na Golici. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV SLO
Trenutni strežni pult na Golici. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV SLO

Poleti bo domačinov več, tujcev manj

Pandemija novega koronavirusa, ki že dobre tri mesece v veliki meri kroji naše življenje, bo, kot kaže, močno vplivala tudi na naše preživljanje poletnih počitnic. Gotovo bo počitnic v tujini manj kot v preteklosti, saj še ni jasno, kdaj se bodo odprle meje med evropskimi državami in kdaj bo znova stekel letalski promet. Zaradi vsega naštetega lahko pričakujemo, da bo v poletnih mesecih še več Slovencev odkrivalo domače lepote, če k temu dodamo še, da ima vse več ljudi raje kot poležavanje na plaži aktivne počitnice, lahko že zdaj napovemo, da bo brez dvoma poletna planinska oz. gorska sezona zelo uspešna.

Lanska poletna sezona je bila po oceni Planinske zveze Slovenije v visokogorju zelo dobra, v osrednjem delu Julijskih Alp so nekatere koče beležile celo rekorden obisk. Podatki PZS-ja kažejo, da se je delež tujcev, ki prenočijo v planinskih kočah, v zadnjih letih stalno povečeval. "Najbolj se to kaže v obdobjih slabšega vremena, ko tujci vseeno pridejo do planinskih koč, njihov delež je izjemno visok tudi na začetku poletne sezone, ko so Slovenci praviloma na morju. Nekatere koče v visokogorju beležijo tudi več kot 70 odstotkov tujih gostov, v povprečju pa tujci dosegajo že polovico vseh nočitev v planinskih kočah v Sloveniji. Porast tujih gostov zaznavamo tudi v sredogorskih kočah. V nekaterih pred leti skorajda ni bilo tujcev, zdaj pa ti raziskujejo tudi druge destinacije v Sloveniji. Povečuje se tudi število tujih gostov, ki hodijo po slovenski planinski poti," je oktobra lani dejal strokovni sodelavec PZS-ja Dušan Prašnikar.

Večina koč se je odprla ta konec tedna

Letos lahko pričakujemo zelo drugačno statistiko. Domači pohodniki se že
sicer v večini ne odločajo nočitve, letos pa lahko pričakujemo še več enodnevnih izletnikov. Planinske koče so letos zaradi ukrepov, sprejetih zaradi izbruha novega koronavirusa, ostale zaprte več kot mesec dni dlje kot prejšnja leta in so lahko vrata odprle šele minuli ponedeljek, večina pa jih je vrata odprla minuli konec tedna. Tako kot za druge gostinske lokale tudi zanje veljajo stroga pravila: strežba je možna le na terasi oz. letnih vrtovih, omejitve veljajo tudi pri obiskovanju sanitarij, zadrževanje v kočah in prenočevanje ni dovoljeno. To številnim oskrbnikom povzroča precej težav, saj morajo vso hrano in pijačo odnesti ven, kar pri nekaterih pomeni veliko število dodatnih korakov.

Na steni vsa potrebna obvestila glede higiene zaradi epidemije novega koronavirusa, desno zaprta vrata v kočo. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV SLO
Na steni vsa potrebna obvestila glede higiene zaradi epidemije novega koronavirusa, desno zaprta vrata v kočo. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV SLO

O odprtosti odloča PD oz. oskrbnik

Kot piše na spletni strani Planinske zveze Slovenije, o delovnem času in odprtosti koče odloča planinsko društvo oz. oskrbnik določene planinske koče, koče pa lahko delujejo z drugačnim delovnim časom kot sicer. Pred obiskom koče zato priporočajo, da njen delovni čas preverite na spletni strani pzs.si/koce. Tisti, ki strežejo, morajo imeti zaščitno masko, dovoljena je le posamična uporaba sanitarij, ki jih je treba razkuževati. Igra otrok na igralih ni dovoljena. Kot poudarjajo na PZS-ju, ima večina koč urejene zunanje mize in klopi, tako da ob lepem vremenu ni pričakovati večjih težav pri postrežbi. Težave pa lahko nastopijo ob slabem, deževnem vremenu, ko lahko ostane koča zaprta, na kar je treba računati ob pripravi na turo.

Dokler ne bodo sprejeti novi ukrepi, se v planinske koče ne sme vstopati, kar seveda pomeni, da tudi spanje v njih ni dovoljeno. Postopno sproščanje omejitev glede nočitev nasploh (hoteli in druge nastanitve) je pričakovati v kratkem, pri čemer pa vsaj za planinske koče veliko težavo predstavlja dejstvo, da letos gotovo ne bo dovoljeno spanje na skupnih ležiščih. V večini koč to predstavlja velik delež nastanitvenih kapacitet, kar pomeni, da bodo morali močno omejiti število gostov.

Koča pri Savici: 97 odstotkov nočitev so predstavljali tuji gostje

"Pričakujemo več domačih gostov, za polovico več, ker večinoma letos ne bodo šli v tujino. Na drugi strani pa bo gotovo manjši obisk tujih gostov. Predvsem je zdaj vprašanje, kaj bo s kočami s skupnimi ležišči," na vprašanje, kakšno sezono pričakuje, odgovarja oskrbnik Koče pri Savici Dejan Repovž (PD Ljubljana-Matica). Kot pravi, je bilo v zadnjih letih v Bohinju v poletni sezoni že tako veliko ljudi, predvsem tujcev, da je bilo domačih pohodnikov julija in avgusta veliko manj. Letos se pričakuje obraten trend.

Koča na Golici: med mizami je 1,5 metra razdalje, strežba poteka zunaj, na mizi poleg vpisne knjige je razkužilo. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV SLO
Koča na Golici: med mizami je 1,5 metra razdalje, strežba poteka zunaj, na mizi poleg vpisne knjige je razkužilo. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV SLO

"V Koči pri Savici smo imeli 97 odstotkov nočitev tujih gostov, le tri odstotke pa Slovencev. Če torej odštejemo tujce, ki jih letos v veliki meri ne bo, se nam, kar se tiče nočitev, ne obeta nič dobrega. Podobno je tudi v večini drugih koč v Julijskih Alpah. Kar se tiče gostinskih storitev, predstavljajo tujci v Bohinju 70 odstotkov, domači gostje pa 30 odstotkov. Moji sodelavci v Domu v Kamniški Bistrici (Dom v Kamniški Bistrici prav tako sodi pod PD Ljubljana-Matica) pravijo, da je pri njih polovica domačih, polovica tujih gostov, ko govorimo o nočitvah, enako velja tudi za gostinske storitve," pojasni sogovornik.

Druga težava so skupna ležišča, predvsem v kočah, ki nudijo samo tovrstno nastanitev. V Koči pri Savici je 17 skupnih ležišč, v drugi sobi je prostora za 10 ljudi. "Zdaj prenavljamo kočo, tako da bomo naredili mini sobice za štiri osebe," je pojasnil načrte za bližnjo prihodnost. V Domu v Kamniški Bistrici je situacija bolj ugodna za zdajšnje razmere: v sobah je prostora za skupno 36 ljudi, na skupnih ležiščih pa za 9 ljudi.

V Domu pri Kamniški Bistrici je bila prvi konec tedna po odprtju velika gneča: lepo vreme je na Kamniško sedlo in sosednje vrhove privabilo veliko gornikov. Foto: Dejan Repovž/PD Ljubljana Matica
V Domu pri Kamniški Bistrici je bila prvi konec tedna po odprtju velika gneča: lepo vreme je na Kamniško sedlo in sosednje vrhove privabilo veliko gornikov. Foto: Dejan Repovž/PD Ljubljana Matica

Dom na Komni: Nihče ne ve, kdaj je sploh bil nazadnje zaprt

Dom na Komni (PD Ljubljana Matica) je sicer ena redkih koč pri nas, ki je odprta celo leto. A letos so morali zaradi razglašene epidemije tudi oni za šest tednov zapreti vrata. "Je bil kar manjši šok, ko smo morali kočo zapreti, saj ni bila nikoli zaprta. Nihče ne zna povedati, kdaj je sploh bila nazadnje zaprta. Tudi med prenovo leta 2005 je bila odprta, smo se znašli s kuhinjo. Po drugi strani pa je bila marca uvedena tudi omejitev gibanja, tako da je bila odločitev logična," pravi oskrbnica koče Mateja Zupan.

V ponedeljek so po skoraj dvomesečnem premoru znova pozdravili prve obiskovalce. "V četrtek je bilo vreme lepše in je bilo že več obiskovalcev. Po eni strani se počutiš malo kot policaj, ko nadzoruješ nošnjo maske, a pri nas pač veljajo enaka pravila kot za gostinske lokale v dolini," pojasni in doda, da je tudi sicer maj prehoden mesec, glavni meseci so poletni. "Upamo, da se bo sproščanje ukrepov nadaljevalo. Ko se bodo ljudje začeli gibati v polni meri, bo hitro steklo in bo za vse lažje."

V sobah po štiri imajo skupno prostora za 74 planincev, na skupnih ležiščih pa še za 34. Koča leži na križpotju večjih planinskih poti, zato je med najbolj obiskanimi v naših gorah. "Glede pričakovanj za sezono je še prezgodaj. Gotovo sezona ne bo takšna, kot je bila lanska ali dve leti nazaj. Mogoče je to priložnost za domače planince. Se mi zdi, da včasih kar niso šli k nam, ker je bilo tako veliko tujcev. Po tej strani tako pričakujem več domačih gostov. Lani je bilo slovensko govorečih gostov po kočah tukaj gor res malo. Mogoče se Slovenci ne ustavljajo po kočah, ker so polne. Skratka, letos imajo idealno priložnost, da nas obiščejo. Na to, kaj bo pa v resnici, bo pa odločilno vplivalo vreme," pravi Mateja Zupan in doda, da je bilo lani malo dežja.

PZS opozarja: Izberite kondiciji primeren vrh

V Koči pri Savici so v sestavi gostov, ki so v njej prenočili, tuji gostje predstavljali 97 odstotkov. Foto: Dejan Repovž/PD Ljubljana Matica
V Koči pri Savici so v sestavi gostov, ki so v njej prenočili, tuji gostje predstavljali 97 odstotkov. Foto: Dejan Repovž/PD Ljubljana Matica

Z lepšim vremenom in rahljanjem ukrepov pa se v hribe iz dneva v dan odpravlja vse več pohodnikov. A še vedno velja, da je treba izbrati fizični pripravljenosti primerne vrhove. V PZS-ju svetujejo, da se je treba izogibati zahtevnim in zelo zahtevnim planinskim potem, turnim smukam in nasploh visokogorju in bolj tveganim planinskim dejavnostim. V primeru nesreče gorsko reševanje poteka v posebnih pogojih in ob upoštevanju vseh protokolov se intervencijski čas od poziva gorskih reševalcev do prihoda do ponesrečenca bistveno podaljša, tudi če je poškodovani na planinski poti, ki je po kategorizaciji planinskih poti označena kot lahka planinska pot.

Kot še poudarjajo v zvezi, je treba z vsemi poškodovanimi ravnati, kot da so okuženi s covidom-19. Še en pomemben dejavnik, ki ga je treba upoštevati ob odhodu v gore, je, da so lahko planinske poti poškodovane, saj se je v času od razglasitve epidemije ustavila tudi dejavnost markacistov.