"V zadnjem času se pojavljajo zapisi, vsaj v nekaterih medijih, ki postavljajo pod vprašaj resnost covida. Pojavljajo se dvomi o tem, da je ta bolezen sploh resna zadeva – morda kakšna blažja gripa," je na novinarski konferenci na Slovenski medicinski akademiji povedal njen predstavnik Pavel Poredoš. "To seveda ne drži, ker svetovni podatki kažejo na to, da je bolezen relativno zelo kužna, z veliko umrljivostjo, predvsem pa dolgoročnimi posledicami. Pred tem si ne moremo zatiskati oči," je opozoril.

Številni posamezniki vladne ukrepe dojemajo kot pritlehen pristop k pokoritvi državljanov, pojavljajo se tudi opozorila o protiustavnosti in omejevanju svobode. "Na neki način to drži, vendar je svoboda vsakega posameznika omejena tudi s pravicami drugega," je ob tem dejal Poredoš in dodal, da so bile vse odločitve vlade sprejete na podlagi strokovnih stališč. "Če bi medicinska stroka lahko odločala sama, bi bili določeni ukrepi še ostrejši. Gre za to, da bi se obvarovali pred epidemijo širših razsežnosti," je dejal predsednik Slovenske medicinske akademije.

"Naši predlogi vladi so sorazmerno strogi," se je strinjala tudi vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović. Kot je pojasnila, je bil predlog stroke, da bi omejili prehod čez hrvaško mejo, podan, že preden se je to zgodilo. "Predlagali smo tudi, da se omeji zasebno združevanje, saj je širjenje virusa enako pri zasebnem ali javnem združevanju," je dodala infektologinja.

"Stojimo na stališču, da je treba ohranjati zdravje in življenje. To je neko zdravniško poslanstvo. Ob tem je seveda odgovor vlade lahko tak, da nam sledi, lahko pa nam ne sledi, ker gre za širši pogled vpliva na ljudi in njihovo življenje," je dejala Beovićeva in tudi sama poudarila, da se v vsem času spopadanja z epidemijo ni zgodilo, da bi vlada želela uvesti strožje ukrepe, kot so bili strokovno utemeljeni – po njenih besedah gre v bistvu vedno za obratno situacijo.

Panika ni potrebna, a ukrepe je treba upoštevati

"Covid-19 je v nekaj tednih zamajal svet, zamajal je družbe, države, sesuli so se sistemi.
Vse to je naredil ta virus in zato je govorjenje o tem, da ga ni, zame približno takšno kot verjetje, da je Zemlja ploščata," je bil kritičen predsednik Komisije za medicinsko etiko Božidar Voljč. "Negativni učinki tega virusa so veliki in ogrožajo vse nas," je opozoril. Voljč je sicer opozoril, da ima vsak pravico, da sam razpolaga s svojim zdravjem in življenjem. Lahko tudi odkloni zdravljenje in zaradi odklonitve umre, in zdravniki morajo to upoštevati. "A ko takšna odločitev ogroža življenje drugih, je situacija drugačna," je opozoril Voljč.

"Če nekdo piše, da je covid neumnost, da je omejevanje, se kot posledica zmanjšuje zaupanje v javnosti. V razmerah, v kakršnih smo zdaj, je zelo pomembno, da se javnost zaupa temu, kar se dogaja, da temu sledi in da vsak od nas ravna tako, da bi bilo bolezni čim manj," je prepričan predsednik Komisije za medicinsko etiko.

"Na razne teorije zarote lahko odgovarjamo le tako, da posredujemo verodostojne informacije – tiste, ki so znanstveno preverjene in ki so dokazljive z znanstvenimi metodami," meni predstojnik Inštituta za mikrobiologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Miroslav Petrovec.

Po mnenju rednega profesorja za infektologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani Franca Strleta nekatere stvari v družbi ne gredo v pravo smer. "Bojim se, da zadeve ne jemljemo dovolj resno. To seveda ne pomeni, da bi morali biti prestrašeni in povzročati paniko. Ampak stvar je tako resna, da je smiselno in potrebno, da se ukrepi upoštevajo," je prepričan profesor in opozoril, da se začenjajo kazati tudi bolj dolgoročne posledice covida-19, ki "niso tako redke, kot bi si kdo predstavljal".

Polemika glede zaščitnih mask

Eden izmed ukrepov, ki v javnosti sproža številne razprave, je obvezno nošenje zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih. "Ko smo začeli razmišljati o maskah, marca in v začetku aprila, je bila situacija kritična – treba se je bilo odločiti. Postavljeni smo bili pred situacijo, kot zdravnik, ki ne ve točno, kaj bolniku je, vendar mora nekaj ukrepati na podlagi tega, kar ve. Iz raziskav v laboratorijih in izkušenj z drugimi virusi smo šli v priporočilo oziroma zahtevo, da se maske nosijo," je pojasnila Bojana Beović in dodala, da je Svetovna zdravstvena organizacija temu takrat še nasprotovala. "Del tega nasprotovanja je izviral tudi iz takratnega pomanjkanja zaščitnih mask in razmišljanju, da bo prišlo do panike, če bodo ljudem maske priporočene, a se na trgu ne morejo dobiti," je pojasnila vodja vladne strokovne skupine. Dodala je, da se je dostopnost sčasoma uredila in da maske kot obvezne priporočajo in uvajajo v vedno večjem številu držav.

V zadnjem času se po besedah infektologinje kopičijo analize situacij, v katerih se je maska uporabljala in kjer se ni uporabljala. "Rezultati kažejo, da nošenje mask pomembno prispeva k obvladovanju epidemije v okolju – k manjšemu širjenju," je pojasnila Beovićeva. Infektologinja meni, da se moramo v želji po čim bolj normalnem življenju odločiti – ali bomo tvegali velik val in nato zapirali državo, ali pa se bomo na osebni ravni varovali s tem, s čimer se lahko varujemo, in kar kaže, da je uspešno in učinkovito.

"Vsakemu, ki o tem dvomi, rečem, da ga ob naslednjem valu epidemije vabim, da gre z menoj v dom ostarelih pobirati brise. To lahko počne brez maske in bo na svoji koži občutil, kaj ta virus lahko povzroči. Takega govorjenja in pisanja, ki se širi, ne morem odobravati niti poslušati, ker je neodgovorno do soljudi. In eno od sporočil, ki jih ta epidemija daje, je, da potrebujemo absolutno več spoštovanja do soljudi, do tistih okrog nas," je opozoril Miroslav Petrovec.

Kot je dodala Bojana Beović, so maske dobile tudi politično konotacijo, ki pa je v različnih državah različna. "V ZDA pomeni nošenje mask znak demokracije, pri nas pa nekateri, ki sami sebe naslavljajo kot borce za demokracijo, mask nočejo nositi. Iz tega vidite, da gre v bistvu za nekaj, kar nima nekega dejanskega smisla ali razloga, ampak se uporablja v eno ali drugo smer, po potrebi," je bila kritična.

Epidemija kot vzvod za odpravo pomanjkljivosti

Kot so ugotavljali predstavniki medicinske stroke, da je sodelovanje ljudi pri nošenju mask, razkuževanju rok in vzdrževanja fizične razdalje v Sloveniji vendarle kar veliko. Ob tem so strokovnjaki izrazili zaskrbljenost o tem, kaj bo prinesla prihodnost. "Kaj se bo zgodilo pozimi – lahko rečem, da delim skrb tako kolegov klinikov kot kolegov virologov po vsem svetu, kjer še nisem srečal nikogar, ki ne bi bil res zaskrbljen," je opozoril Miroslav Petrovec. Udeleženci novinarske konference so se strinjali, da je ključno, da stroka skrbno spremlja dogajanje v zvezi z virusom, okrog katerega je še vedno veliko nejasnosti, in da pristojne službe ukrepe nenehno prilagajajo zadnjim dognanjem.

Ob tem so se dotaknili tudi negativnih posledic, ki so jih ukrepi za omejevanje širjenja epidemije povzročili tako zdravstvu kot drugim področjem – med drugim so se počasneje začeli obravnavati bolniki, ki bi obravnavo potrebovali. "Posledice so splošne, prizadevajo vse družbene sisteme, ne samo zdravstvo, ki tudi plačuje svojo ceno," je dejal Božidar Voljč. Kljub vsemu je stroka mnenja, da je slovenski zdravstveni sistem doslej dobro opravil svoj del v spopadanju z novim koronavirusa.

"Verjetno v Sloveniji ni več nejevernega Tomaža, ki bi še vedno dvomil, da je javni zdravstveni sistem ključ v tem boju proti novemu koronavirusu," je ob tem dejal predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina. Ob tem je opomnil tudi na morebitne pozitivne posledice, ki bi lahko nastale kot posledica spopadanja z epidemijo. "Epidemijo lahko izkoristimo tudi kot izziv, kot odlično pobudo in vzvod, da takoj popravimo nekatere neumnosti, zlasti zakona o zdravstveni dejavnosti in zakona o pacientovih pravicah," je prepričan Komadina.