Z neodkrivanjem kršiteljev in tudi nesankcioniranjem kršitev se ruši zaupanje v pravno državo in se spodbuja kršenje pravic delavcev, opozarjajo v kabinetu varuha človekovih pravic. Foto: Dani Modrej
Z neodkrivanjem kršiteljev in tudi nesankcioniranjem kršitev se ruši zaupanje v pravno državo in se spodbuja kršenje pravic delavcev, opozarjajo v kabinetu varuha človekovih pravic. Foto: Dani Modrej

Delavca domžalske komunale Blaž Jazbec in Tomaž Ličen sta brez zaposlitve ostala po tem, ko sta februarja začela opozarjati na krivice, ki so jih v Javnem komunalnem podjetju Prodnik doživeli agencijski delavci. Kmalu po ustanovitvi sindikata sta – uradno zaradi razlogov, ki niso povezani z opozarjanjem na nepravilnosti v podjetju – ostala brez službe, a je inšpektorat za delo presodil, da obstaja upravičen sum, da gre za maščevanje delodajalca in sodišču predlagal, da zadrži prenehanje pogodbe o zaposlitvi.

"Ukrep je potreben iz razloga, da se prepreči samovoljno ravnanje delodajalca in se delavcu odvrne nenadomestljiva škoda. Ta bo nastala zato, ker kaže na to, da odpoved ni bila podana iz dejanskih vsebinskih razlogov […], temveč zaradi povračilnih ukrepov zoper delavca," so odločitev obrazložili na Inšpektoratu za delo.

Sorodna novica Inšpektorat preprečil odpustitev "žvižgačev" in samovoljno ravnanje domžalske komunale

Lična in Jazbeca je ugotovitev inšpektorata navdala z upanjem, da se bo dogajanje v povezavi z reševanjem domnevnih krivic na domžalski komunali vendarle obrnilo njima v prid. "Ker je bilo v predlogu inšpektorata zapisano, da gre za povračilne ukrepe zaradi maščevanja, sva pričakovala, da bo temu sledilo tudi sodišče," je takratno razpoloženje povzel Jazbec.

A sta kmalu doživela hladen tuš. Ko je predlog obravnavalo delovno sodišče, je ugotovilo, da je Javno komunalno Prodnik pri podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi s formalnega vidika zadostilo zakonskim pogojem in upoštevalo vse predpisane roke, zato je predlog o zadržanju odpovedi zaradi pomanjkanja ostalih dokazov zavrnilo. Delavca tako kljub ugotovitvam in opozorilom inšpektorata na sodno obravnavo čakata brez prihodkov in ostalih pravic. Ker sta bila odpuščena iz krivdnih razlogov – podlaga je bil opomin, ki ga je Ličen dobil zaradi povzročitve manjše škode na službenem vozilu, Jazbec pa zaradi domnevno nepravilne prijave dopusta –, tudi nista upravičena do nadomestila za brezposelnost. "Dokler ne dobiš priložnosti, da dokažeš nasprotno, obvelja volja delodajalca, ti pa si prepuščen na milost in nemilost, ostaneš sam," ob tem opozarja Jazbec.

V takšnih primerih torej enako vprašanje presojata dva organa – inšpektorat, ki je izvršilna veja oblasti, in sodišče, ki je sodna veja oblasti, ki pa ne nujno prideta do enakih ugotovitev. "Zelo verjetno, da ne rečem običajno, je, da sodišče po izvedenem dokaznem postopku pride do drugačnega dokaznega sklepa kot inšpektorat, kar navadno vodi tudi v drugačno odločitev," je domneve potrdil profesor katedre za delovno pravo na ljubljanski Pravni fakulteti Luka Tičar. Ob tem je dodal, da je sodišče pri odločanju popolnoma suvereno in tako lahko uporabi dognanja inšpektorata, lahko jih popolnoma prezre. "Dokazni in tudi strokovni standardi so na sodišču višji, kar je pravilno," je ob tem poudaril Tičar.

Vse več opozoril o povračilnih ukrepih delodajalcev

Delavci, ki se znajdejo v položaju, ko morajo na sodno obravnavo čakati brez finančnega dohodka, se vse pogosteje obračajo tudi na varuha človekovih pravic. "V zadnjem času prejemamo več pobud, v katerih se delavci na varuha obračajo zaradi trpinčenja oziroma groženj z odpovedjo iz razloga, ker so opozarjali na nepravilnosti v povezavi z negativnimi posledicami zaradi sindikalnega udejstvovanja," so sporočili iz urada varuha.

V kabinetu varuha človekovih pravic Petra Svetine ugotavljajo, da na zaščito delavskih pravic vplivajo detekcija kršiteljev in njihovo sankcioniranje, s čimer so povezani tudi postopki na inšpektoratu ali delovnem sodišču, ki pa so dolgotrajni. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
V kabinetu varuha človekovih pravic Petra Svetine ugotavljajo, da na zaščito delavskih pravic vplivajo detekcija kršiteljev in njihovo sankcioniranje, s čimer so povezani tudi postopki na inšpektoratu ali delovnem sodišču, ki pa so dolgotrajni. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Pri tem so opozorili, da je za zaščito delavskih pravic pomembno odkrivanje kršiteljev in njihovo sankcioniranje, ki pa ga otežujejo dolgotrajni postopki. Z neodkrivanjem kršiteljev in tudi nekaznovanjem kršitev se ruši zaupanje v pravno državo in se spodbuja kršenje pravic delavcev – kršitve, ki niso sankcionirane, postanejo sistemske.

O zaščiti delavskih pravic in tudi pravic sindikalnih zastopnikov je varuh Peter Svetina pred kratkim govoril tudi s predstavniki nekaterih sindikatov. Ti so poudarili, da se brez ustrezne zaščite sindikalnih zastopnikov ruši sindikalnost v podjetjih, kar pa ima lahko nepovratno škodo za raven spoštovanja delavskih pravic. Po ugotovitvah sindikatov se delodajalci namenoma odločajo za nezakonite odpovedi delovnih razmerij, sodni postopki pa so predolgi. Menijo, da če bi sodišča izdajala začasne odredbe, bi to lahko ohranilo sindikalnost v podjetjih. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije se zavzemajo tudi za zakonske spremembe, po katerih bi bil sindikalni zaupnik, ki mu grozi odpoved, v delovnem razmerju, dokler sodišče ne bi odločilo o utemeljenosti odpovedi.

Kronična kadrovska podhranjenost

Dodatno težavo predstavlja kadrovska podhranjenost inšpektorata za delo, ki jo varuh spremlja že dolga leta in med drugim opozarja, da je število inšpektorjev premajhno glede na količino pravnih subjektov, ki jih mora nadzirati. Tudi v letnem poročilu za leto 2019 varuh poziva vlado k primerni kadrovski okrepitvi Inšpektorata Republike Slovenije za delo.

"Poudarjamo, da gre pri omenjenem priporočilu Varuha za stalno nalogo vlade. Glede kadrovske okrepitve inšpektorata za delo je nujno razmisliti o izvajanju Zakona o inšpekciji dela iz leta 2014, ki je uvedel strokovne pomočnike inšpektorjev za delo. Na tak način naj bi se povečala učinkovitost dela inšpekcijskih postopkov, okrepila pa bi se tudi strokovna pomoč, ki jo inšpekcija nudi tako zaposlenim kakor tudi delodajalcem," so zapisali pri Varuhu.

Čeprav je število inšpektorjev za delo najvišje doslej, je njihovo število po mnenju sindikatov in varuha še vedno prenizko za zajezitev kršenja pravic delavcev.

50 tisoč več poslovnih subjektov in štirje dodatni inšpektorji

Glede na lansko poročilo o delu inšpektorata za delo je bilo leta 2008 v Sloveniji registriranih dobrih 171 tisoč poslovnih subjektov, inšpektorat za delo pa je imel 87 inšpektorjev, od tega 43 inšpektorjev za delovna razmerja.

Do 2019 je število registriranih poslovnih subjektov zraslo za skoraj 50 tisoč (na dobrih 220 tisoč), delovni inšpektorat pa je imel le štiri inšpektorje več kot leta 2008. Od 91 jih je delo inšpektorjev za delovna razmerja opravljalo 54.

Sodišče je pri odločanju samostojno

Na delovnem sodišču so pojasnili, da ne morejo odločati na podlagi ugotovitev inšpektorata, saj so pri svojem odločanju vezani na ustavo in zakonodajo. Medtem za delovno področje inšpektorata veljajo popolnoma druge določbe, in sicer določbe Zakona o inšpekciji dela, ki ga dopolnjuje splošnejši Zakon o inšpekcijskem nadzoru.

Tomaž Ličen (desno) in Blaž Jazbec (v sredini) zatrjujeta, da bosta v iskanju pravice šla do konca – tudi na Ustavno sodišče, pa tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice, če bo to potrebno.  Foto: TV Slovenija
Tomaž Ličen (desno) in Blaž Jazbec (v sredini) zatrjujeta, da bosta v iskanju pravice šla do konca – tudi na Ustavno sodišče, pa tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice, če bo to potrebno. Foto: TV Slovenija

V individualnem delovnem sporu lahko sodišče z začasno odredbo zadrži učinkovanje odpovedi le, če so zanjo izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Katera dejstva se potem štejejo kot dokazana, sodišče na podlagi vseh dokazov odloči po svojem prepričanju, so pojasnili na delovnem sodišču. Ugotovitve inšpektorjev se v poznejšem sodnem postopku sicer upoštevajo tako kot vsi drugi dokazni predlogi.

Delovna sodišča o svojih odločitvah inšpektorata ne obveščajo, tako da podatek o tem, v koliko primerih je sodišče sledilo predlogu inšpektorata, ni na voljo. "Delovno sodišče namreč ne odloča o naši odločbi oziroma naših predlogih, kot je na primer v primeru izdane odločbe o prekršku, temveč o predlogih delavcev ter drugih aktivno legitimiranih za vložitev tožbe," pojasnjujejo na inšpektoratu, kjer izpostavljajo, da je sodišče pri odločanju samostojno.

V končni fazi je torej za ugotavljanje (ne)zakonitosti odpovedi delovnega razmerja v vsakem konkretnem primeru pristojno zgolj delovno sodišče. Jazbec in Ličen sicer upata, da se bo obravnava na sodišču začela še letos, a bi se znal postopek, tudi zaradi epidemije covida-19, zavleči.