Potem ko je prejšnji teden v medijih odmevala novica o najdbi izjemno učinkovitega cepiva proti koronavirusu, so v okviru raziskave #Novanormalnost pri javnomnenjski agenciji Valicon preverjali, kako verjetno se bodo prebivalci Slovenije cepili proti koronavirusu, ko bo to cepivo dostopno tudi v Sloveniji.

Od 527 vprašanih jih je 16 odstotkov odgovorilo, da se bodo cepili zagotovo, 28 odstotkov pa, da se bodo verjetno cepili. Da se verjetno ne bi cepili, jih meni 31 odstotkov, zagotovo pa se ne bo cepilo 26 odstotkov vprašanih. "Razmerje v nameri cepljenja je torej 43 : 57 v smeri 'bolj ne'," so pojasnili pri Valiconu.

"Rezultate izražene namere cepljenja moramo razumeti v dveh kontekstih," poudarja Andraž Zorko iz Valicona. Prvi je nadaljnje širjenje virusa med populacijo. "Več kot bo okužb, manj bo prebivalcev, ki ne poznajo nikogar z okužbo, večja bo namera za cepljenje. Po drugi strani je med tistimi, ki so bili bodisi potrjeno okuženi bodisi menijo, da so bili okuženi, namera cepljenja bistveno nižja. Glede na eno in drugo, bi morala namera cepljenja s širjenjem okužb v prihodnjih tednih zmerno naraščati, saj bo rast seznanjenosti z nekom, ki je okužen, večja od števila dejanskih okužb," je pojasnil.

Drugi kontekst je povezan s širjenjem informacij o virusu in cepivu zanj. "Če bi želeli doseči, da se precepi ustrezno visok delež populacije, nam tabeli razlogov za in proti cepljenju ponujata pravo smer argumentacije in komunikacije. Na pozitivni strani argumentacije je to zagotovo apeliranje na skrb za svoje bližnje in solidarnost do drugih ogroženih skupin, ter podpora zdravstvenemu sistemu, v katerega ima večina prebivalcev še vedno visoko stopnjo zaupanja," je rezultate komentiral Zorko.

Odgovornost in skrb do drugih

Anketiranci, ki bi se odločili za cepljenje, najpogosteje izbirajo odgovor, da se jim zdi to odgovorno do drugih (50 odstotkov), oziroma si želijo na ta način zmanjšati verjetnost okužbe (45 odstotkov). Slaba tretjina navaja, da imajo v gospodinjstvu družinske člane, ki spadajo med rizično skupino in jih ne želijo okužiti (32 odstotkov). Dobra četrtina vprašanih je kot razlog navedla tudi, da ne želijo preobremenjevati zdravstvenega sistema v primeru močnejše okužbe oziroma, ker je to priporočilo medinske stroke (26 odstotkov).

Kot ugotavljajo pri Valiconu, namera cepljenja pričakovano narašča s starostjo, višja je med tistimi, ki menijo, da spadajo v rizično skupino za hujši potek bolezni, in med tistimi, ki imajo izkušnjo z okužbo v svojem najožjem socialnem in fizičnem okolju. Nekoliko presenetljivo pa je namera cepljenja nižja med tistimi, ki sicer doživljajo trenutno situacijo zelo negativno ("brezupno, kritično, na trenutke kaotično"). Namera cepljenja je tako višja od 50 odstotkov samo med tistimi z občutkom zdravstvene ogroženosti in starimi nad 60 let.

Strah in nezaupanje v cepivo

Najpogosteje izbrani razlog za odklonilno namero cepljenja je nezaupanje v novo cepivo – 61 odstotkov jih meni, da bi moralo miniti dlje časa, da bi se cepivo izkazalo za varno, 41 odstotkov se jih boji stranskih učinkov. Slaba tretjina (30 odstotkov) kot razlog navaja mutacije virusa in s tem povezano neučinkovitost cepiva, slaba četrtina, da ne spadajo v rizično skupino (24 odstotkov), podobno visok delež je prepričanih, da cepljenja na splošno niso varna (23 odstotkov).

Na strani zavračanja je glavna ovira strah, ki botruje večjemu delu odklonilnega stališča do cepljenja. "Več kot bo informacij o učinkovitosti in varnosti cepiva, bolj verjetno se bodo nekateri med tistimi, ki danes cepljenju niso naklonjeni, premislili," je dejal Zorko. Po njegovih navedbah bo glavna ovira v tem primeru širjenje nepreverjenih ali celo lažnih informacij, ki jih, sodeč po rezultatih, ne bo manjkalo. "Če drži podatek, da je cilj vsaj 60-odstotna precepljenost, potem čaka komunikacijske upravljalce epidemije še kar nekaj dela. Pot od 43 odstotkov do 60 odstotkov je daljša, kot se zdi na prvi pogled in zaupanje v strokovne in politične avtoritete bo seveda tudi v tem primeru ključnega pomena," je še dejal Zorko.