Najprej bodo cepili starejše od osemdeset let, ki jim bodo sledili starejši od 60 let. Ti bodo prejeli cepivo Pfizerja ali Moderne. Na drugi strani bodo cepivo AstraZenece dobili mlajši z drugimi patologijami in tisti iz okolij s povečanim tveganjem, kot so učitelji, vojaki in zaporniki, nato pa še vsi drugi, je za Televizijo Slovenija poročal Janko Petrovec.

V Italiji so medtem odobrili tudi uporabo zdravil ameriških podjetij Regeneron in Eli Lilly s sintetičnimi monoklonalnimi protitelesi. Ta so po mnenju stroke učinkovita zgodaj po okužbi, in to pri bolnikih, ki tvegajo hud potek bolezni covid-19. Ob pravilni uporabi naj bi za 70 odstotkov znižala možnost smrtnega izida.

Italijanska stroka še navaja, da monoklonalna protitelesa ustvarjajo ščit pred okužbo, ki učinkuje podobno kot cepivo, le da ima takšna zaščita precej krajši rok, saj zdravilo ne stimulira avtonomne proizvodnje protiteles v celicah prejemnika.

Terapija z omenjenimi zdravili stane v Italiji od 1000 do 2000 evrov na bolnika, kar je primerljivo s ceno enodnevne bolnišnične oskrbe.

• Grčija: Cepljenje z AstraZeneco za mlajše od 65 let

Grčija pa je sporočila, da s cepivom AstraZenece ne bodo cepili starejših od 65 let. Generalni sekretar grškega ministrstva za zdravje Marios Temistokleus je odločitev utemeljil s tem, da za zdaj niso na razpolago zadovoljivi dokazi o učinkovitosti tega cepiva za starejše, a dodal, da se ta ocena lahko spremeni.

V Grčiji se bo cepljenje s cepivom AstraZenece predvidoma začelo 12. februarja. Prvo bodo s tem cepivom cepili starostno skupino od 60 do 64 let.

• V Nemčiji epidemija postala nevarnejša

V Nemčiji je doslej umrlo skupno 60.597 bolnikov s covidom-19, potem ko jih je v zadnjih 24 urah umrlo še 855.

Tiskovni predstavnik vlade Steffen Seibert je skupno število žrtev označil za pretresljivo visoko. Inštitut Roberta Kocha pa je opozoril, da je zaradi širjenja različic novega koronavirusa epidemija v Nemčiji postala nevarnejša.

Predsednik inštituta Lothar Wieler je povedal, da so v Nemčiji doslej ugotovili "tri skrb vzbujajoče različice koronavirusa", med katerimi je najbolj razširjena britanska različica B117.

Mutacije so bolj kužne in lahko povzročijo resnejši potek bolezni, je pojasnil. Ugotovili so jih v 13 od 16 zveznih dežel, predstavljajo pa manj kot šest odstotkov vseh okužb. Pričakujejo pa, da bo delež narasel, saj jih odkrivajo vse več in pogosteje.

Minister za zdravje Jens Spahn pa je v bolj optimističnem tonu dejal, da obstaja podlaga za upanje, saj je število okužb v drugem valu epidemije na vrhuncu in da cepiva omogočajo, da bodo krizo letos premagali. Opozoril pa je, da stopnja okužb še vedno ne pada dovolj hitro in da če bodo mutacijam omogočili širjenje, bodo znova tvegali porast okužb.

Kanclerka Angela Merkel naj bi se o sedanjem, že drugem zaprtju javnega življenja v sredo pogovarjala s predsedniki dežel. Po pričakovanjih naj bi večino ukrepov ohranili najmanj še do sredine meseca.

V državi so zaprte šole, nenujne trgovine, restavracije, lokali ter kulturne in prostočasne ustanove. Na svojih domovih imajo lahko ljudje le enega gosta. Spahn je danes ponovil obljubo, da bodo najprej odprli šole in vrtce, saj so številne družine z otroki "na meji".

Doslej so v Nemčiji s prvim odmerkom cepiva cepili 2,1 milijona ljudi oziroma 2,6 odstotka prebivalcev.

• Hrvaška: 549 novih okužb

Na Hrvaškem so v zadnjih 24 urah ob opravljenih 5453 testih potrdili 549 novih okužb s koronavirusom. Umrlo je 16 bolnikov s covidom-19. Danes objavljeno število novih okužb je nekoliko nižje, kot je bilo prejšnja dva petka.

Od 27. januarja do četrtka zvečer so proti covidu-19 uporabili 95.505 odmerkov cepiva Pfizerja in Moderne, od tega so dvakrat cepili 35.912 ljudi. Napovedali so, da bodo v soboto prejeli prve odmerke cepiva AstraZenece in da bodo prva cepljenja s cepivom britansko-švedske družbe začeli s ponedeljkom. Do konca februarja pričakujejo 154.000 odmerkov cepiva AstraZenece.

Na Hrvaškem so sicer v zdravstvenih ustanovah v Karlovcu in Ozlju v četrtek zvečer organizirali izredna hitra antigenska testiranja za hrvaške delavce, ki hodijo na delo v Slovenijo. V skladu z odločitvijo slovenske vlade morajo namreč od danes tudi delovni migranti za vstop v državo predložiti negativen izvid testa.

• Avstrija bo sprejela portugalske bolnike

Portugalska se medtem zaradi rekordnega števila okužb spopada s preobremenjenostjo bolnišnic, zato bo Avstrija sprejela deset bolnikov iz Portugalske. Portugalske bolnike naj bi v Avstrijo pripeljali s pomočjo avstrijske vojske. "Tako kot smo doslej že pomagali bolnikom z intenzivne nege iz Francije, Italije in Črne gore, želimo v teh težkih razmerah pomagati tudi Portugalski," je poudaril avstrijski kancler Sebastian Kurz.

Avstrijski minister za zdravje Rudolf Anschober je ob tem poudaril, da je treba za uspešno premagovanje pandemije covida-19 krepiti mednarodno solidarnost.

Portugalski je pomoč med drugim doslej namenila Nemčija, ki je v eno od klinik v Lizboni napotila skupno 26 vojaških zdravnikov in zdravstvenih delavcev ter ustrezno medicinsko opremo.

Portugalsko je še posebej prizadela nova, bolj nalezljiva različica novega koronavirusa, ki se je prvič pojavila v Veliki Britaniji.

• Na Slovaškem preplah zaradi hitrega širjenja britanske različice

Zdravstvene oblasti na Slovaškem so zagnale preplah zaradi hitrega širjenja britanske različice koronavirusa. Kot je sporočil premier Igor Matović, je ta različica med testi, ki so jih izvedli v sredo, predstavljala kar 71 odstotkov vseh odkritih primerov okužbe s koronavirusom. V posameznih regijah so zaznali še višje deleže.

Iz univerzitetnega kliničnega centra v Košicah so sporočili, da je delež britanske različice predstavljal kar 90 odstotkov vseh odkritih primerov okužbe. "Kot kaže, je delež te različice na Slovaškem višji kot drugje v Evropski uniji in še višji kot v Veliki Britaniji," je opozoril vodja infekcijske klinike Pavol Jarcuska.

Zaradi poslabšanja epidemiološke slike so v več mestih in pokrajinah znova preložili načrtovano odprtje šol. Po načrtih ministrstva za šolstvo naj bi se v ponedeljek v razrede vrnili otroci do desetega leta starosti. Kot je sporočil Matovič, pa bi bilo to preveliko tveganje.

"Z odprtjem prve stopnje v osnovnih šolah bi šlo nazaj na delo okoli 150.000 staršev. Britanska različica je opazno bolj agresivna (nalezljiva) in povzroča več hospitalizacij in smrti. Tako velika prisotnost britanske različice tudi pomeni, da bi vsakršno sproščanje ukrepov brez ustreznih zaščitnih ukrepov povzročilo nov porast okužb in poslabšanje položaja," je pojasnil premier.