Foto: BoBo
Foto: BoBo

Poslanci so novelo zakona o določitvi volilnih enot sprejeli s 45 glasovi za in 28 proti.

Sorodna novica Zelena luč poskusu uskladitve glede volilne zakonodaje

Potem ko je ustavno sodišče pred več kot dvema letoma zaradi nesorazmerne velikosti nekaterih volilnih okrajev ugotovilo neustavnost dela volilne zakonodaje, so imeli poslanci na voljo dve poti za uresničitev odločbe. Ena je šla v smeri ukinitve volilnih okrajev in uvedbe neobveznega prednostnega glasu, a sta dva tovrstna predloga v DZ-ju propadla, ker nista prejela potrebne dvotretjinske večine.

Decembra lani je tako skupina poslancev strank SDS, SMC in DeSUS v DZ vložila predlog za spremembe meja volilnih okrajev, za kar je bila v DZ-ju dovolj podpora navadne večine.

Kaj pravijo podporniki

Kot je v tokratni razpravi v imenu predlagateljev spomnil Branko Grims (SDS), je ustavno sodišče opozorilo na prevelike razlike v velikosti volilnih okrajev, saj je razmerje med najmanjšim in največjim okrajem znašalo že 1 proti 3,73. Predlagatelji zdaj za uskladitev z ustavno odločbo predvidevajo spremembe v 15 volilnih okrajih, razmerje med najmanjšim in največjim pa bi po novem znašalo 1 proti 2,7.

Tako je po Grimsovih besedah predlog odraz kompromisa med različnimi kriteriji, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju okrajev. Rezultat je zakon, ki je skladen z ustavno odločbo in v osnovi čim manj posega v obstoječ volilni sistem, je poudaril. Volilni sistem z volilnimi okraji zagovarjajo tudi v DeSUS-u, je pa treba po besedah Franca Jurše narediti korekcije in odpraviti anomalije, da bodo rezultati naslednjih volitev legalni in legitimni.

Iz enakega razloga so za spremembe glasovali v NSi-ju. Predlog so podprli, ker po besedah Blaža Pavlina ne kaže, da bi v tem mandatu uspeli dobiti zadostno podporo za ukinitev okrajev, treba pa je odpraviti dvom v legitimnost prihodnjih volitev. Kot politični kompromis so predlog podprli tudi v SMC-ju, čeprav po besedah Gregorja Periča za volivce ne prinaša nič novega. Ta rešitev za uveljavitev ustavne odločbe je sicer manj optimalna, a še vedno dovolj legitimna, je dejal.

Opozicija nezadovoljna z rešitvijo

S tem pa se niso strinjali poslanci LMŠ-ja, SD-ja, Levice, SAB-a, SNS-a in en poslanec DeSUS-a, ki so predlogu nasprotovali oziroma so se vzdržali glasovanja. Opozarjali so predvsem, da predlog ne odpravlja ugotovljene neustavnosti. Slišati je bilo tudi očitke, da predlog ni nastal v sodelovanju s stroko, opozicijo in lokalnimi skupnostmi in je narejen po meri SDS-a.

Po besedah Rudija Medveda (LMŠ) namreč ne gre za nikakršen kompromis, pač pa za "vsiljeno rešitev ene stranke". Poleg tega so tudi pri spremenjenih mejah odstopanja med posameznimi okrajev bistveno večja, kot bi bilo še dopustno, je opozoril. Enakega mnenja je bila poslanka SD-ja Bojana Muršič, ki je predlagatelje opozorila, da "hodijo po tankem ledu", saj bo zakon verjetno znova pristal v ustavni presoji.

Enakega mnenja je bila Maša Kociper (SAB), ki je ocenila, da bo zakon "zelo mogoče obveljal kot neustaven". Spomnila je tudi na dva propadla poskusa ukinitve okrajev, ki sta bila po njenih besedah "zgodovinska priložnost, pa so se nekateri ustrašili". Tudi v SNS-u zagovarjajo stališče, da je treba volilne okraje odpraviti, saj bi se tako volilna pravica izvrševala najbolj pravično, zdajšnji sistem pa omogoča "kupčkanje z razrezom Slovenije".

Da zakon le navidezno odpravlja nesorazmerja med okraji, je zatrdil tudi Matej T. Vatovec (Levica). Njegov konkretni učinek pa je, da "si je predvsem SDS na tak način izrisala še nekaj nekaj politično ugodnih okrajev, ki jim bodo prinesli več poslanskih sedežev", je bil kritičen.

Kaj se bo dejansko spremenilo

Spremembe v ničemer ne spreminjajo obsega prve, druge in tretje volilne enote, vključujejo pa spremembe v preostalih petih volilnih enotah. Znotraj teh zakon vsebuje spremembe pri skupno 15 volilnih okrajih.

Tako se bo v volilni enoti Ljubljana Bežigrad volilni okraj Ribnica povečal za območje občine Dobrepolje, volilni okraj Grosuplje pa se bo zmanjšal tako, da bo obsegal le še občino Grosuplje. Vzpostavil se bo nov okraj Ivančna Gorica, ki bo obsegal območje omenjene občine, razen krajevne skupnosti Sobrače.

Sprememba v celjski volilni enoti obsega spremembo okraja Žalec II, ki se bo zmanjšal za majhen del občine Trbovlje.

V volilni enoti Novo mesto se bo okraj Novo mesto I zmanjšal za območje občine Škocjan, volilni okraj Trebnje pa se bo povečal za del občine Šentrupert. Ta je bil do zdaj del volilnih okrajev Sevnica in Litija. Okraj Sevnica se bo povečal za občino Škocjan, zmanjšal pa za del občine Šentrupert.

Volilni okraj Litija, ki je bil do zdaj del volilne enote Ljubljana Bežigrad, bo odslej sodil pod volilno enoto Novo mesto, pri čemer se bo zmanjšal za del občine Šentrupert. Okraj Trbovlje - Hrastnik pa se bo povečal za območje občine Hrastnik, k temu okraju bodo dodali še manjši del občine Trbovlje.

Spremembe obsegajo tudi okraje v mariborski volilni enoti. Okraj Slovenska Bistrica se bo zmanjšal za krajevne skupnosti Pragersko ter Spodnja in Zgornja Polskava, hkrati pa se bo za te krajevne skupnosti povečal okraj Maribor I. Volilni okraj Maribor III se bo zmanjšal za del občine Pesnica, ta del pa se bo priključil ptujski volilni enoti, in sicer okraju Pesnica.

Po navedbah predlagateljev zakona se bodo okraji spremenili tako, da se zmanjšajo razlike v velikosti volilnih okrajev po številu prebivalcev in se upoštevajo geografska zaokroženost ter skupne kulturne in druge značilnosti volilnih okrajev.

Po dozdajšnji ureditvi je bilo namreč razmerje med najmanjšim volilnim okrajem po številu prebivalcev (Hrastnik z 9214 prebivalcev) in največjim volilnim okrajem (Grosuplje s 40.813 prebivalcev) 1:3,73. Glede na danes sprejete spremembe pa je največji volilni okraj Celje I s 36.150 prebivalci, najmanjši pa Ilirska Bistrica, ki ima 13.370 prebivalcev. Razmerje med njuno velikostjo je 1:2,7.

Povprečno velika volilna enota v Sloveniji ima 23.324 prebivalcev, skupno odstopanje osmih volilnih enot od navedenega je 21,6 odstotka, torej povprečno 2,7 odstotka.

Pahor: Olajšanje in uspeh celotne politike

Predsednik države Borut Pahor. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Predsednik države Borut Pahor. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić

Predsednik republike Borut Pahor, ki je bil velik pobudnik prizadevanj za izpolnitev ustavne odločbe o volilni zakonodaji, je sprejetje v izjavi za Slovensko tiskovno agencijo označil kot uspeh celotne slovenske politike. Obenem pa prinaša olajšanje, "saj bo poslej veliko lažje sprejemati odločitve, vezane na izvedbo volitev".

Pahor je dolgo vodil proces usklajevanja parlamentarnih strank za spremembe volilne zakonodaje. Bil je sicer zagovornik ukinitve volilnih okrajev in prehoda na sistem s prednostnim glasom, ki bi dal volivcem več vpliva na izvolitev posameznih poslancev. A verjame argumentom in pojasnilom pripravljavcev tudi danes sprejetih sprememb volilnih okrajev, da so zadostili zahtevam ustavne odločbe. Opozarja pa, da bo treba zaradi demografskih sprememb tudi v prihodnje okraje periodično spreminjati in da bi bilo dobro, da bi te spremembe spremljala in pripravljala posebna strokovna komisija. Obenem pa si želi, da tokratna sprememba ne bi ustavila razmislekov o tem, da bi morda še kdaj poskusili s spremembo volilnega sistema na način, da bi v skladu z ustavo volivcem dali večji vpliv pri izbiri njihovih predstavnikov v DZ-ju.

Ne glede na to, pa Pahor ugotavlja, da se je politika lotila uresničevanja odločbe ustavnega sodišča izjemno hitro, da so vsi razumeli pomen tega in da je sprememba zakonodaje zato "uspeh celotne politike, ne glede na to, ali se je posamezna stranka s spremembo na koncu strinjala ali ne". Pohvalil je tudi delo obeh ministrov za javno upravo, Medveda iz LMŠ-ja in Boštjana Koritnika iz SMC-ja, ki sta pripravila zakonodajne predloge, o katerih so poslanci odločali. Obenem pa Pahor navaja, da je dejstvo, da je zakonodaja sprejeta, veliko olajšanje tudi zanj, saj bo odslej veliko lažje sprejemati odločitve glede izvedbe volitev, ne glede na to, ali bo šlo za predčasne ali redne. "Če spremembe ne bi bile sprejete, bi namreč nad volitvami visel sum neustavnosti", zato gre za velik korak, je navedel.

Predsednik je sicer optimističen tudi glede napovedanega sestanka z vodji sedmih od devetih parlamentarnih strank, ki bo prihodnjo sredo. Zdi se mu pomembno, da se je velik del strank odzval pozitivno, saj tudi ponedeljkov rezultat glasovanja o konstruktivni nezaupnici, poleg tega, da je potrdil legitimnost aktualne vlade, pušča odprto vprašanje, ali bo politika sposobna odgovoriti na poglobljeno problematiko razhajanja političnih duhov. Ta namreč vpliva tudi na uspešnost spopadanja z aktualnimi izzivi in "zavira zalet Slovenije na poti okrevanja iz krize". "Potrebujemo več sodelovanja," je bil znova jasen predsednik.

Koritnik: Če dvomijo, lahko vprašajo ustavno sodišče

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Foto: BoBo
Minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Foto: BoBo

Kljub izraženim pomislekom nekaterih poslancev je minister za javno upravo Koritnik po izglasovanju zakona izrazil zadovoljstvo, "da so po dveh letih stopicanja na mestu in neuspelih poskusov danes prišli do rešitve". V izjavi za medije v DZ-ju je poudaril, da je bil predlog pripravljen strokovno in z maksimalno politično podporo.

"Tisti, ki o tej rešitvi dvomijo, sam seveda nisem med njimi, bodo lahko predlog ponovno posredovali v presojo ustavnemu sodišču. Tega se zavedam in – kot rečeno – se tega ne bojim," je še povedal. Kot je dodal, je prepričan, da bo ustavno sodišče zakonu pritrdilo. V nasprotnem primeru pa od sodnikov pričakuje natančnejša navodila o tem, kaj štejejo kot neustavno.

Kako bosta voljena predstavnika manjšin

Državni zbor je z 80 glasovi za in devetimi proti sprejel novelo zakona o volitvah v DZ, s katero sta poslanca manjšin predlagala poenostavitev sistema volitev predstavnikov madžarske in italijanske narodne skupnosti. Po novem bo t. i. sistem borda, ki je po splošni oceni zastarel in volivcem nerazumljiv, zamenjal enokrožni večinski volilni sistem.

Predlog sta v parlamentarno proceduro vložila poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti Felice Žiža in Ferenc Horvath. Kot je danes povedal Žiža, imajo pripadniki narodnih skupnosti že od leta 1992 velike težave pri uveljavljanju pasivne in aktivne volilne pravice.

Veljavni sistem borda je namreč zapleten. Pripadniki narodnih skupnosti svoje predstavnike volijo tako, da na glasovnici označijo prednostni vrstni red s številkami od 1 naprej, kandidatu pa se za vsako prvo mesto dodeli toliko točk, kolikor je kandidatov na glasovnici. Točke se nato seštevajo, izvoljen pa je kandidat z največ točkami.

Po večinskem volilnem sistemu, ki ga prinaša novela, bo volivec glasoval samo za enega kandidata, zmagal pa bo tisti, ki bi zbral največje število glasov.

Kaj pomenijo spremembe volilne zakonodaje