Kdo je odgovoren za nenabavo dodatnih odmerkov?

Komisija se je po Gantarjevih navedbah očitno takrat odločila, da dodatnih količin omenjenega cepiva ne nabavi, ker so pričakovali, da bo prej odobreno cepivo AstraZenece. Tako se ne spomni, da bi komisija kaj povprašala o tem, ali naj se nabavijo dodatne količine cepiva Pfizerja in BioNTecha.

Sestava komisije za cepljenje

Predsednica: Jerneja Farkaš Lainščak (MZ), namestnica: Marija Magajne (MZ)

Člani: Vesna Kerstin Petrič, Mirjana Ranzinger, Romana Reja, Urška Erklavec, Doroteja Novak - Gosarič, Klavdija Kobal Štraus in Alenka Kovač - Arh (vsi MZ); Bojana Beović, Tatjana Lejko Zupanc, Janez Tomažič in Tadej Avčin (vsi iz UKC-ja); Alojz Ihan (medicinska fakulteta); Tomaž Bratkovič (fakulteta za farmacijo); Simona Repar Bornšek in Tea Stegne Ignjatovič (ZD Ljubljana), Andrej Golmajer (NLZOH); Andrej Janžič, Suzana Vidic in Andreja Kranjc (vsi JAZMP); Marta Grgič Vitek, Mario Fafangel, Staša Javornik, Nadja Šinkovec - Zorko in Veronika Učakar (vsi NIJZ).

Nacionalna koordinatorica programa cepljenja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Marta Grgič Vitek je potrdila, da je bila tudi sama članica skupine, ki so jo sestavljali številni strokovnjaki za cepljenje. Potrdila je, da je bila komisija povprašana tudi o naročilih cepiv in da so zmeraj odgovarjali, naj se nabavi toliko cepiva, kot nam pripada glede na število prebivalcev.

Janša kritičen do nesankcioniranja neizpolnjevanja dogovorjenih dobav

Predsednik vlade Janez Janša, ki je po Gantarjevem odstopu v drugi polovici decembra sam prevzel funkcijo ministra za zdravje, je, kot je dejal, takrat vsem pristojnim naročil, naj Slovenija kjer koli in za kakršno koli ceno naroči dodatne količine cepiva.

Spomnil je, da je večino lanskega leta veljalo, da bo cepivo proizvajalca AstraZeneca prvo dobilo dovoljenje za uporabo v EU-ju. S tem podjetjem so bile sklenjene tudi prve pogodbe, nato pa se je zapletlo v tretji fazi testiranja in je bilo v EU-ju prvo odobreno cepivo proizvajalcev Pfizerja in BioNTecha, kar je sovpadlo tudi z Janševim prevzemom resorja.

Takrat je, kot je danes poudaril na Brdu pri Kranju, vsem pristojnim naročil, da se kjer koli, kadar koli in za kakršno koli ceno naročijo dodatne količine cepiva proti covidu-19. "Od takrat naprej je ministrstvo temu sledilo," je poudaril predsednik vlade.

Do takrat je bilo ne samo v Sloveniji, ampak tudi v drugih državah favorizirano cepivo AstraZenece.

"Teh vprašanj danes ne bi bilo, če bi to podjetje cepivo dobavljalo skladno s pogodbo. Zaradi tega so tiste države, ki so proporcionalno naročile več cepiva pri tem podjetju, po precepljenosti bolj zadaj," je dejal Janša.

Po njegovih navedbah je Slovenija z dodatnim naročanjem rešila vse izpade zaradi zamud pri dobavah cepiva AstraZenece, zato je Slovenija po precepljenosti nad povprečjem držav EU-ja. Ob tem je še dejal, da nobena članica ni naročila premalo cepiva, Slovenija je na primer naročila sedem milijonov odmerkov za dva milijona prebivalcev.

Roman Jerala s Kemijskega inštituta je na vprašanje voditeljice Odmevov Rosvite Pesek, kako ocenjuje škodo, ki je nastala, ker "nismo zagrabili neke dodatne možnosti", dejal, da če pogledamo druge države, ki imajo dovolj cepiva, na primer Srbijo, kjer se jih je cepilo veliko, a vidimo, da zdaj v tretjem valu izjemno narašča število okužb, je jasno, da ne glede na to, koliko cepiva dobimo, seveda v nekih mejah, ki so pričakovane, s tem ne bomo uspeli ustaviti epidemije. Edino, kar lahko naredimo v tem trenutku, je, da zmanjšamo število žrtev. Zato je res ključno, da bi cepili tiste, ki so najbolj ranljivi, in to so starejši.

Sorodna novica Slovenija decembra v drugem krogu nabave cepiva Pfizerja sploh ni naročila

Janša: Zunaj EU-ja se cepivo AstraZenece prodaja bistveno dražje

Težavo Janša vidi v tem, da eno od podjetij ne dobavlja dogovorjenih količin in zaradi tega ne utrpi nobenih sankcij. "To je ključno vprašanje, ki ga skušamo rešiti na evropski ravni," je dejal. Dokler se ta zaplet ne reši, je več premierjev držav EU-ja predlagalo korektivni mehanizem, na podlagi katerega bo Evropska komisija zagotovila dodatne količine, ki jih bo distribuirala državam, ki so prizadete zaradi izpada pri dobavah AstraZenece.

Kot je še dejal Janša, terjajo tudi javno objavo pogodb, da se ugotovi, zakaj AstraZeneca ne dobavlja toliko cepiva, kot bi jih morala. Po njegovih besedah imajo namreč informacije, da je pogodba slaba in jo podjetje izkorišča iz komercialnih razlogov.

"V pogodbi z Evropsko komisijo je cena okoli dva evra, na trgu zunaj EU-ja pa se to cepivo prodaja bistveno dražje," je dejal in izpostavil Češko, kjer da so dobili komercialno ponudbo AstraZenece po več kot šestkratni ceni.

Sorodna novica Pahor: "Še vedno se skupaj z ostalim svetom učimo, kateri ukrep je najuspešnejši"

Poklukar: Cepiva dovolj, ključno ustrezno izvajanje cepljenja na ravni države

Očitke, da Slovenija v drugem krogu nabave ni naročila cepiva Pfizerja in BioNTecha, je na novinarski konferenci podobno komentiral tudi minister za zdravje Janez Poklukar, ki je takrat še vodil ljubljanski Univerzitetni klinični center. Kot je pojasnil, je Slovenija kandidirala za cepiva, ki so največ obetala in so bila "tehnološko najbližje temu, da pridejo do prebivalcev".

Sklepati je bilo, da bodo ta cepiva prva, a zgodilo se je nekoliko obratno – da AstraZeneca na prelomu leta prebivalcem Evrope ni zagotovila obljubljenih količin cepiva. Ministrstvo za zdravje je z dodatnimi zaprosili za vse razpoložljive količine cepiva interveniralo takoj, ko je bilo o tem obveščeno, je povedal Poklukar.

Po tej intervenciji je Slovenija že dobila potrditev in ima podpisano pogodbo za dodatnih 912.000 odmerkov cepiva Pfizerja in BioNTecha, čaka pa še na potrditev dodatnih 400.000 odmerkov teh proizvajalcev ter dodatnih 300.000 odmerkov cepiva Moderne.

Cepiva je torej dovolj, ta trenutek pa je ključna dobava, distribucija in ustrezno izvajanje cepljenja na ravni države, je še poudaril minister.

Naročanje cepiva

Evropska komisija je s podjetjem Pfizer sklenila dve pogodbi: prvo novembra lani, drugo januarja letos. Ključ za razdelitev cepiva po državah je število prebivalcev, države članice pa cepivo kupujejo po enaki ceni. Novembra lani je Slovenija naročila vse odmerke, ki so ji pripadali po prvi pogodbi, kar je 936.000 odmerkov. Ni pa izkoristila možnosti za naročilo dodatnih odmerkov, tu bi lahko dobili še dobrih 410.000 odmerkov Pfizerjevega cepiva, če upoštevamo razdeljevanje po številu prebivalcev. Dodajmo še, da te možnosti pri začetni pogodbi Slovenija ni izkoristila niti pri cepivu Moderne. Ob drugi pogodbi januarja je Slovenija oddala naročilo, pravijo na ministrstvu za zdravje, za vseh 912.000 odmerkov Pfizerjevega cepiva in izkoristila možnost za naročilo dodatnih 410.700 odmerkov, torej vse, kar je lahko. Potrditev te pogodbe sicer še čakajo. Zakaj je torej Slovenija drugič izkoristila možnost naročila dodatnih odmerkov cepiva, prvič pa ne? Na ministrstvu so pojasnili, da je novembra lani Slovenija najbolj računala na cepivo podjetja Astrazeneca, ki je bilo takrat najbolj obetavno, s tem podjetjem je tudi Evropska komisija najprej sklenila pogodbo ― že avgusta, s Pfizerjem pa šele novembra. Omeniti pa je treba tudi, da je bila cena odmerka cepiva Astrazenece, ki je prišla v javnost, šestkrat nižja od cene Pfizerjevega. In posledice? Poznejša dobava. Če bi dodatne odmerke naročili lanskega decembra, bi jih dobili do junija letos. Ker je Slovenija dobrih 410 tisoč dodatnih odmerkov naročila šele januarja, pa jih je ― po naših neuradnih informacijah ― pričakovati šele med oktobrom in decembrom, je za Televizijo Slovenija poročala Petra Marc.

Časovnica (ne)naročanja odmerkov cepiva
Sorodna novica Šarec zaradi nenaročenega cepiva napovedal ustavno obtožbo premierja Janše

Šarec napovedal ustavno obtožbo predsednika vlade

Predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec je v izjavi za medije napovedal ustavno obtožbo predsednika vlade Janeza Janše, ker država decembra lani v drugem krogu nabave ni naročila cepiva BioNTecha in Pfizerja. Gre za neposredno odškodovanje državljanov in za kršenje ustave v delu, ki govori o pravici do zdravstvenega varstva, je dejal.

V LMŠ-ju se po Šarčevih besedah sprašujejo, ali je šlo pri tem, da nismo naročili nobenega odmerka cepiva, "za špekulacije s cenami", saj je znano, da je cepivo BioNTecha in Pfizerja dražje, "ali pa se želi podaljševati epidemijo v nedogled". "Gre za direktno oškodovanje državljanov, gre tudi za kršenje 51. člena ustave, ki govori o pravici do zdravstvenega varstva, zato bomo v LMŠ-ju uporabili vsa sredstva, ki so nam na voljo, da se potegnemo za pravice državljanov," je dejal.

Glede na napoved ustavne obtožbe premierja s strani LMŠ-ja je Janša dejal, da zelo težko krivi prejšnjega ministra Gantarja ali komisijo za cepljenje zaradi teh naročil cepiva, ki ga danes ni, ker je to bilo v jesenskem času na nek način logično. "Verjetno bi se morali hitreje odzvati, ko je bilo jasno, da so zapleti s tem cepivom, da ni pa še bilo jasno, katero bo prvo odobreno. To sovpada z umetno povzročeno politično krizo, z rušenjem koalicije, odstopom ene stranke iz koalicije in odstopom ministra. Verjetno se v časih, ko je hodil na seje sveta DeSUS-a, ni mogel ukvarjati s cepljenjem," je glede napovedi ustavne obtožbe dejal Janša.

Mesec: Opozicija se bo zagotovo odzvala

Koordinator Levice Luka Mesec je v povezavi z informacijami, da Slovenija decembra lani v drugem krogu nabave ni naročila cepiva Pfizerja in BioNTecha, dejal, da se bo opozicija na to zagotovo odzvala, se pa mora dogovoriti, kateri instrument je najboljši. Ob tem je povedal, da je že pozval k sestanku predsednikov opozicijskih strank, ki bo v četrtek.

Srečanje politike in stroke pri Pahorju
Pogovor z Romanom Jeralo
Zakaj Slovenija ni izkoristila vseh možnosti za nakup cepiv?