Ob 5948 PCR-testiranjih, ki so potrdili 1863 okužb, je 93.852 ljudi opravilo hitro testiranje. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov po podatkih NIJZ-ja znaša 1198, kar je 86 več kot dan prej, 14-dnevna pojavnost okužb z novim koronavirusom na 100 tisoč prebivalcev pa znaša 781, 15 več kot dan prej.

"Okužbe so se v zadnjih treh dneh obrnile navzgor. Številke, kot kaže, naraščajo razmeroma zelo hitro. Vzroka za naraščanje sta po našem mnenju dva – vsekakor smo pričakovali, da bo različica omikron v teh dneh začenjala prevzemati pobudo, verjetno se to tudi dogaja. Drugi vzrok, ki pomaga različici omikron, pa je po vsej verjetnosti tudi veseli december," je zadnje epidemiološke podatke za Televizijo Slovenija komentiral Leon Cizelj z Instituta Jožef Stefan.

"V bolnišnicah se bodo stvari začele dogajati bolj proti drugi polovici januarja, vse do takrat lahko pričakujemo upadanje okuženih z delto, okužbe z omikronom pa bodo začele prihajati," pa je Cizelj v Odmevih pojasnil glede časovnice okužb z omikronom.

Bo omikron res polnil bolnišnice, čeprav pravijo, da ni tako nevaren? "Težava je v tem, da je omikron zelo kužen, agresivnejši. Tisti, ki so cepljeni, so do neke mere zaščiteni, tisti, ki so že zboleli za covidom prej, pa pravzaprav niso močno zaščiteni," je odgovoril Cizelj in dodal, da so najbolj ogroženi tisti, ki sploh še niso imeli stika z virusom, sledijo tisti, ki so okužbo že preboleli, še bolj so zaščiteni dvakrat cepljeni, najbolj pa trikrat cepljeni. "Pri nas je teh, ki niso trikrat cepljeni, razmeroma veliko, tako da ima omikron precej možnosti, da se razširi," je dodal.

Kje vidite konec tega virusa? "Pokazalo se je, v državah naokoli, da so vrhovi (okužb, op. n.) pri omikronu razmeroma visoki in kratki. Ni povsem jasno, zakaj se je to zgodilo, lahko samo upamo, da se bo to zgodilo tudi pri nas, da bomo imeli zelo kratek vrh – teden, dva," je odgovoril Cizelj.

Na intenzivni negi 190 bolnikov

V slovenskih bolnišnicah se zdravi 572 bolnikov s covidom-19, kar je 14 manj kot dan pred tem. Od tega jih 190 potrebuje zdravljenje v intenzivni negi, enajst manj. V torek je umrlo devet bolnikov s covidom-19.

Po besedah vodje strokovne svetovalne skupine Mateje Logar lahko ob naraščanju okužb v januarju spet pričakujemo večji pritisk na bolnišnice. "Iz izkušenj vemo, da se na bolnišnice pritisk poveča od sedem do 10 dni po tem, ko se poveča število okužb v splošni populaciji. Na začetku januarja ob takšnem tempu lahko pričakujemo tudi večje pritiske na bolnišnice," je napovedala.

UKC Ljubljana za uvedbo obveznega cepljenja

Strokovni svet UKC-ja Ljubljana je na izredni seji soglasno sprejel sklep, s katerim predlagajo uvedbo obveznega cepljenja proti covidu-19. Kot so pojasnili na Twitterju, so takšno odločitev sprejeli "zaradi interesa in trpljenja" vseh covidnih in necovidnih bolnikov, ki traja dve leti in mu ni videti konca.

Strokovni svet Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana sestavljajo strokovni direktorji klinik, vodi pa ga strokovna direktorica Jadranka Buturović Ponikvar.

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je v okviru novinarske konference o dosežkih predsedovanja Slovenije Svetu EU-ja danes na vprašanje, ali vlada razmišlja o uvedbi obveznega cepljenja proti covidu-19, pojasnil, da je sam seznanjen le s predlogom strokovne skupine za covid-19, ki ga je zasledil v medijih.

Javnost glede obveznega cepljenja razdeljena

Po podatkih NIJZ-ja je bilo z enim odmerkom do zdaj cepljenih 1.248.409 ljudi, kar je 59 odstotkov populacije. Z vsemi odmerki je cepljenih 1.187.280 ljudi, kar je 56 odstotkov prebivalstva. Poživitveni odmerek je po zadnjih podatkih prejelo 450.272 ljudi. Ob še vedno nizki precepljenosti so tudi vse pogostejše razprave o morebitni uvedbi obveznega cepljenja.

Javnost je glede obveznega cepljenja razdeljena na polovico, v raziskavi ugotavlja družba Valicon. Da obvezno cepljenje v celoti podpirajo, je odgovorilo 23 odstotkov vprašanih, enak delež ga podpira deloma. Na drugi strani mu deloma nasprotuje 12 odstotkov, v celoti pa 36 odstotkov. Šest odstotkov je neopredeljenih.

"Če ne upoštevamo šestih odstotkov neopredeljenih, je sicer razmerje 51:49 v korist tistih, ki obveznemu cepljenju bolj nasprotujejo, a ker razlika ni statistično značilna, lahko povzamemo, da je javnost pri vprašanju obveznega cepljenja razdeljena na polovico," so zapisali pri Valiconu. V prvi polovici julija 2021 je bilo to razmerje 56:46, odstotek neopredeljenih pa je bil enak, je pokazala raziskava.