Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Po besedah Jasne Gabrič je skupen predlog predstavniških združenj občin, da povprečnino za letošnje leto z zdajšnjih 645 dvignejo na 736,66 evra, kar bi bilo mogoče urediti z rebalansom proračuna. Za leto 2023 predlagajo, da se povprečnina dvigne na 776,4 evra, za leto 2024 pa na 783 evrov.

Pri izračunu so po besedah Gabrič upoštevali tako inflacijo kot znižanje stroškov občin, ki so jih prinesli nekateri ukrepi. Pri tem upa, da bodo na ministrstvu razumeli, da so se stroški občinam v zadnjem času močno povišali. Občine namreč med drugim plačujejo račune za elektriko in ogrevanje vrtcev, šol, kulturnih domov, knjižnic in drugih ustanov, prav elektrika in ogrevanje pa sta se v zadnjem času močno podražila. "Prihajamo že na tri- ali štirikratnike nekdanjih cen," je za STA opozorila ob robu današnje seje predsedstva Skupnosti občin Slovenije (SOS) v Sevnici.

Vse te račune so po besedah Gabrič, sicer županje občine Trbovlje, občine dolžne plačati in se o njih ne morejo pogajati, "kot bi morda mislila država".

Da so cenovni pritiski na občine veliki, so opozorili tudi drugi na seji navzoči župani občin članic SOS-a. Župan Ajdovščine Tadej Beočanin je kot primer navedel, da je ajdovska komunala prej za elektriko plačevala 150.000 evrov, zdaj pa je ta strošek narasel na 1,2 milijona evrov. Župan Cerkelj na Gorenjskem Franc Čebulj pa je dodal, da so se projekti podražili za polovico.

Minister Jevšek občinam svetoval, naj se trdo pogajajo s finančnim ministrom

Predstavniki združenj občin se bodo v povezavi z zvišanjem povprečnin v petek sešli z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem. Sestanka se bodo po besedah Jasne Gabrič poleg predstavnikov SOS-a udeležili tudi predstavniki preostalih dveh skupnosti občin – Združenja občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije. V SOS-u nameravajo podati tudi pobudo, da se vlada po zgledu prejšnje sestane z vsemi župani in se na štiri oči seznani, kakšen je njihov položaj.

Današnje seje predsedstva SOS-a pa se je udeležil minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleksander Jevšek. Ocenil je, da bodo pogajanja združenj občin s finančnim ministrom za povišanje povprečnine težka, ker "ima minister svojo filozofijo". Jim je pa kot nekdanji župan in zdajšnji član vlade obljubil podporo. "Trdo se pogajajte. Ne popuščajte," je dejal. Dodal je, da ne drži, da denarja ni: "Denar je."

V novi finančni perspektivi več sredstev za občine

Jevšek je na seji tudi zavrnil navedbe, da bo za občine v novi finančni perspektivi na voljo manj sredstev kot prej. "Gre za dezinformacije. V regionalnem razvojnem skladu bo na voljo 350 milijonov evrov več denarja, od tega za občine 35 milijonov več," je dejal.

Po besedah Jevška sta pri črpanju evropskih sredstev za Slovenijo pomembna predvsem dva dokumenta, to sta partnerski sporazum z Brusljem, ki ga je Evropska komisija že odobrila, in program za izvajanje kohezijske politike za obdobje 2021–2027. Ta je po njegovih besedah v večini že usklajen z Evropsko komisijo in bo v petek poslan v Bruselj kot zadnja neuradna različica. Na začetku oktobra ga bo predvidoma potrdila vlada, predstavljen bo tudi obema kohezijskima regijama. Razpise za izvajanje nove finančne perspektive bi lahko tako začeli z novim letom.

Glede slovenske zahodne kohezijske regije je ocenil, da je bila glede na razvojni koeficient, ki ga je Bruselj uporabil za delitev evropskih sredstev, "premalo financirana v tistih občinah, ki so razvojno slabše kot nekatere občine na vzhodu". Zato so se odločili, da bodo razliko zagotovili iz integralnega proračuna. Pri financiranju bosta tako država in EU zagotovila po 40 odstotkov, 20 odstotkov pa upravičenci. "S sem so zahteve zahodne kohezijske regije izpolnjene," je dejal.

V vzhodni kohezijski regiji pa po ministrovih besedah opozarjajo, da bo pri črpanju evropskih sredstev zmanjkalo denarja za projekte, povezane z vodooskrbo. "Zato smo se z ministrom za finance dogovorili, da bomo v primeru, če bo to treba, šli v dofinanciranje iz integralnega proračuna," je dejal na seji, ki se je je udeležil na povabilo Skupnosti občin Slovenije (SOS). Zavzel se bo tudi, da se ohrani in izboljša štipendijske sheme.

Opozoril je, da v novi finančni perspektivi Evropska komisija več ne bo namenjala denarja za poslovno-obrtne cone občin, ker je ugotovila, da jih je veliko praznih in da vloženi denar ne prinaša dodane vrednosti. Zato se je ministrstvo po njegovih besedah odločilo, da bo pogledalo, kje so omenjene cone res nujne. Več bo sicer znanega marca, ko bodo verjetno odpirali operativni program, je dejal.

Izrazil je še željo, da bi poenostavili postopke pri črpanju evropskih sredstev. Tako naj bi januarja za vse deležnike pripravili izobraževanja. Njihov cilj je poenotiti merila za črpanje, poenostaviti postopke in nadzor. S tem bi skrajšali čas od odobritve projekta do izplačila.

V razpravi so župani opozorili predvsem na mehanizem celostne teritorialne naložbe, ki da je nepošten do urbanih središč, ki niso mestne občine. Po besedah Jevška omenjeni mehanizem do novega leta ne bo spremenjen, ker za to ni časa. Se pa lahko o tem, da se denar deli drugače, po njegovih besedah pogovarjajo po tem, ko bo po uveljavitvi novele zakona o vladi področje regionalnega razvoja prišlo pod službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki jo vodi.