Na enodnevnih dirkah oziroma kolesarskih klasikah namreč prvi kolesar sveta še nikoli ni premagal obeh glavnih tekmecev. 107. izvedba Dirke po Flandriji bo deseta enodnevna cestna preizkušnja, kjer bodo na startni listi hkrati trije superzvezdniki: Tadej Pogačar, Wout van Aert in Mathieu van der Poel. Nova sveta kolesarska trojica po predstavi na E3 vidno odstopa od preostalih kandidatov za vrh, med katerimi je po seriji uvrstitev med deseterico še en Slovenec – Matej Mohorič.

Trikrat pred Nizozemcem, le enkrat pred Belgijcem

Wout van Aert je na devetih klasikah zgolj enkrat zaostal za Pogačarjem: ob lanski Mohoričevi zmagi na spomeniku Milano–Sanremo, kjer je bil Slovenec peti, Belgijec pa osmi. A do tretjega mesta je prišel Mathieu van der Poel. Nizozemec je za gorenjskim volkom zaostal trikrat: lani na SP-ju v Wollongongu, ko je po prečuti noči na policijski postaji odstopil, in dvakrat ob koronskem nadaljevanju sezone 2020, ko je avgusta bil za eno ali dve mesti za Pogijem na Strade Bianche in Milano–Sanremo. Zanimivo, na omenjenih dveh dirkah, ki sta bili izjemoma sredi poletja, je zmagal van Aert.

Dirka E3, generalka za Flandrijo, je bila prva, kjer se je omenjena trojica odpeljala naprej in se med seboj udarila za zmago. Po pričakovanjih je bil Tadej Pogačar najmočnejši na kratkih in strmih vzponih, tlakovanih s kockami. Vendar so flamski klanci prekratki, da bi se lahko dvakratni zmagovalec Dirke po Franciji odpeljal velemojstroma za klasike. Po daljši ravnini je v ciljnem sprintu kapetan UAE Emirates potegnil najkrajši konec, ne nazadnje ima tudi več kot 10 kg manj kot kapetana Jumba Visme in Alpecin Deceunincka, kar pa je ključno v sprintu.

Devet skupnih klasik in šest zmag 'vanov'

Na devetih skupnih enodnevnih dirkah je bil MvdP petkrat najboljši, WvA pa štirikrat. Zanimivo, da sta ciklokrosista po osnovni kolesarski izobrazbi pri tem dobila po tri klasike.

Vendar roko na srce: Pogačar do prepričljive zmage na lanski Strade Bianche ni veljal za mojstra klasik. Lani je zablestel ob krstnem nastopu na Flandriji, kjer je bil na vzponih najmočnejši, vendar se van der Poela ni znebil in na koncu se je Pogačar v sprintu dvojice za zmago zapletel tako, da je pristal na četrtem mestu. Doslej sta Flandrijo osvojila le dva zmagovalca Dirke po Franciji: Louison Bobet (1955) in seveda Eddy Merckx (1969 in 1975).

Trije klanci, kjer bo napadal Pogi

Na letošnjih dveh klasikah je bila trojica motor dogajanja tako v Sanremu kot v Harelbeku. In takšna so zdaj pričakovanja tudi za nedeljsko Flandrijo. Gre za najdaljšo izvedbo v zadnjih 25 letih, potem ko se je start po šestih letih iz Antwerpna preselil v zgodovinski dragulj Brugge. 273,7 km dolga dirka z običajnim zaključkom v Oudenaardeju, v okolici katerega so tudi posejani odločilni vzponi. Skupaj jih je 19, ob tem pa še sedem kratkih odsekov, tlakovanih s kockami. Ključni vzponi so Oude Kwaremont (trikrat: 2200 m s 4 %), najstrmejši Koppenberg (600 z 11,6 %) in Paterberg (360 m z 12,9 %; po drugem prehodu je do cilja še 12 km ravnine).

Se lahko znebi obeh?

Pogačar bo najbrž jurišal na klancih in se skušal otresti obeh 'vanov'. Na E3 je van Aert za krajši čas izgubil stik, kar bo ob težji kombinaciji tlakovanih klancev v nedeljo najbrž usodno. Vsaj lani ob odsotnosti Belgijca nihče ni zmogel v zadnjih 40 kilometrih slediti napadom Pogačarja, razen van der Poel, ki je nato v tretjem zaporednem poskusu drugič dobil sprint za zmago na De Ronde.

Jumbo ostal brez lani drugega van Baarleja

Če sta Nizozemec in Slovenec nesporna kapetana, je van Aert razbremenjen zaradi sijajne zmagovite serije Jumba Visme, ki ima v ekipi še druge adute. Vendar ne Dylana van Baarleja, lani še v dresu Ineosa Grenadiersa drugega na Flandriji.

"Van der Poel, van Aert in Pogačar so trenutno na drugem, izjemnem nivoju," se sestopa iz zvezdniške trojice velemojstrov za klasike zaveda Julian Alaphilippe, ki kot ključni dejavnik nedeljske dirke izpostavlja Slovenca: "Moram imeti izredno dober dan, da mu lahko sledim. On spreminja in odloča dirko."