Novinarska konferenca ministrstva za zdravje. Foto: Youtube (zajem zaslona)
Novinarska konferenca ministrstva za zdravje. Foto: Youtube (zajem zaslona)

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je na novinarski konferenci poudaril, da bo zaradi zamika pri oblikovanju zdravstvenega plačnega stebra napovedana stavka Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides nezakonita. Fides stavke namreč ni uradno napovedal vsaj 10 dni prej, kot veleva zakon. Ob tem je napovedal, da bo, če do 30. junija zakon ne bo vložen v zakonodajni postopek, vlada prevzela politično odgovornost.

Sindikat Fides je stavko napovedal septembra 2022, a jo je po sklenjenem sporazumu z vlado zamrznil. Nato je stavko decembra napovedal znova, januarja pa z vlado sklenil še en sporazum.

"Ministrstvo za zdravje po trenutno dostopnih podatkih uradnega obvestila o stavki Fidesa do tega trenutka ni dobilo. Če kronološko povzamemo, sta vlada in Fides konec januarja sklenila dogovor, da se sklep o začetku splošne stavke razveljavi, s čimer je po našem mnenju stavka seveda prenehala," je odziv ministrstva na napoved stavke zdravnikov strnil Tadej Osterc, državni sekretar.

Sorodna novica ZD Velenje meni, da je bila obravnava pacienta korektna, minister odredil izredni nadzor

"Sindikati imajo pravico, da sprejemajo sklepe o novih stavkah, postavijo nove stavkovne zahteve, a zakon o stavki jasno in točno določa, kakšni so roki in kakšni pogoji. Ker gre za zdravstveno dejavnost, ki je po zakonu dejavnost posebnega družbenega pomena, se morajo zagotoviti določeni minimumi, in za te posebne dejavnosti 8. člen zakona o stavki pove, da je treba stavko napovedati organom upravljanja najpozneje 10 dni pred začetkom stavke," je povedal Osterc.

Po Osterčevih besedah pogajanja potekajo v redu, poenotili so se glede obsega pogajanj in o tem podpisali dogovor. "Mi bomo izvajanje stavke v prihodnjih dneh iz povedanih razlogov obravnavali kot nezakonito," je opozoril državni sekretar.

Bešič Loredan: Razlogov za zaostrovanje ni

"Mesto za oblikovanje zdravstvenega stebra je za pogajalsko mizo. Vsa izhodišča so bila dana, so poenotena, dogovoriti se je treba še o tarifnem delu, o nesorazmerjih, drugi korak je prevedba v nov plačni sistem in tretji korak je odprtje vseh drugih pravic, kam gredo dodatki, koliko jih imamo, kako je z dopustom. Vse to je bilo podpisano pri vseh in je predmet pogajanj," je pojasnil minister Bešič Loredan.

"Pod črto vladna stran meni, da imamo nekoliko miru v zdravstvenem sistemu, 1. aprila se plače zdravnikom dvignejo, odpravljen je strop in ne vidimo popolnoma nobenega razloga za zaostrovanje," je nadaljeval minister in dodal, da Fides ne more imeti hkrati odprtih dveh, treh, štirih stavk. "Stavka Fidesa je ena, bila je zaprta in rok, ki ga mora vlada izpolniti, je 30. junij," je sklenil.

Vladna stran meni, da tako zaostrovanje Fidesa ni primerno ob tem, da pogajanja potekajo, da je vlada pojasnila dvomesečno zamudo pri temeljnih izhodiščih. "Če vlada do 30. junija ne opravi svoje naloge, potem moramo mi prevzeti politično odgovornost," je poudaril minister.

Zamuda, ker se bo čakalo na druge stebre

Spomnili so, da je vladna stran predlagala, da se namesto do 1. aprila ločen plačni steber za zdravstvo in socialno varstvo oblikuje do 1. junija. Zamuda pa je nastala, ker se bo ločen plačni steber za zdravstvo oblikoval skupaj z drugimi stebri v javnem sektorju. To so sindikatom tudi pojasnili, je dejal minister.

"Popolnoma neprimerno je, da ena sindikalna stran tega ne sprejme," je dejal minister. Po njegovem mnenju končna časovnica, torej 30. junij, ko naj bi steber vložili v parlamentarni postopek, ni v ničemer ogrožena.

Fides je namreč stavko za 2. april napovedal po tistem, ko je vladna stran na srednih pogajanjih predstavila svoj predlog koncepta načrtovanega plačnega stebra za zdravstvo in socialno varstvo in pojasnila, da bo oblikovan do 1. junija namesto 1. aprila. Stavko so napovedali, če steber ne bo oblikovan do 1. aprila.

Zdravniška stavka po trditvah ministra ni zakonita in ni potrebna

Odziv Fidesa: Minister zavaja

Minister za zdravje Loredan zavaja javnost glede nezakonitosti za 2. aprila napovedanega nadaljevanja zdravniške stavke, so se odzvali v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (Fides). Če bo vlada kršila sporazum s Fidesom, bo morala prevzeti odgovornost za trajanje in posledice stavke, so sporočili.

V sindikatu Fides so v odzivu zapisali, da minister glede nezakonitosti stavke zavaja. Foto: BoBo
V sindikatu Fides so v odzivu zapisali, da minister glede nezakonitosti stavke zavaja. Foto: BoBo

V Fidesu obžalujejo napoved ministra, da dan in pol, ki ostaja za uresničitev zavez iz sporazuma med Fidesom in vlado, ne bo izkoristil za pogajanja in zavaja javnost z izjavami glede nezakonitosti stavke.

"Več kot očitno je, da minister podpisanega sporazuma ne jemlje resno in mu namesto obvezujočega pravnega akta daje značaj neke politične deklaracije, kar to ni. Nespoštovanje danih zavez iz podpisanega sporazuma kaže na odnos, ki ga ima minister do zdravništva in žal do celotnega javnega zdravstva," so opozorili v sporočilu za javnost.

Izpostavljajo tudi, da bo zdravniška stavka zakonita, če bo vlada kršila podpisan sporazum s Fidesom. "Odgovornost za njeno trajanje in posledice pa bo morala prevzeti sama," so zapisali.

Spomnili so, da so sklep o začetku stavke vsem deležnikom in tudi ministrstvu za zdravje posredovali že septembra lani, ob prvi napovedi stavke. Ta stavka še vedno traja, saj stavkovni organ Fidesa ni sprejel sklepa o njenem prenehanju, so poudarili.

Spomnili so tudi, da je bila oktobra lani v sporazumu z vlado dogovorjena le začasna prekinitev stavkovnih aktivnosti, ob tem pa sta bila določena moratorij za stavko in časovnica oblikovanja zdravstvenega stebra do 1. aprila letos. Če bo ločen plačni steber za zdravstvo do tega datuma oblikovan, se moratorij za stavko podaljša do 30. junija letos – do takrat naj bi vlada glede na sporazum s Fidesom rešitev vložila v DZ.

Kot je znano, je Fides decembra lani drugič napovedal stavko in nato z vlado januarja sklenil nov stavkovni sporazum. V tem sporazumu je, tako Fides, izrecno določeno, da se razveljavi le sklep o začetku druge stavke. Glede napovedi prve stavke pa v januarskem sporazumu ni nobenih določb in je torej ostal v veljavi, so med drugim zapisali v sporočilu za javnost.

Poročilo o plačevanju zdravstvenih storitev po realizaciji

Na ministrstvu za zdravje so predstavili preliminarne podatke glede plačevanja vseh zdravstvenih storitev po realizaciji na podlagi izhodnega covidnega zakona. Izvajalci so se usmerili v storitve, ki zagotavljajo presežek prihodkov nad odhodki, je povedal minister za zdravje Loredan.

Analiza, ki jo je predstavil direktor urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Aleš Šabeder, zajema obdobje od septembra do decembra 2022. Minister Loredan je ob tem poudaril, da bodo preliminarno poročilo v prihodnjem tednu ali dveh nadgradili tudi s podatki za januar in februar.

Ob tem bodo, tako minister, pridobljene podatke pregledali in videli, kje so čakalne vrste še vedno dolge, kje izvajalci nekaterih programov ne izvajajo in za katere programe gre. Na podlagi ugotovitev o učinkih "vsega tega denarja" bodo sprejemali nadaljnje odločitve, je napovedal.

Sredstva za opravljanje dodatnih zdravstvenih storitev

Analiza prejetih sredstev za opravljanje dodatnih zdravstvenih storitev v primerjavi z lanskoletnim načrtom zajema obdobje od septembra do decembra 2022.

Univerzitetna klinična centra
V tem obdobju sta oba univerzitetna klinična centra (UKC), Ljubljanski in Mariborski, skupaj opravila za 18,5 milijonov evrov dodatnih zdravstvenih storitev, kar predstavlja 2,5 odstotka od za lansko leto sicer načrtovanih storitev. Od tega je UKC Ljubljana opravil za 13,2 milijona dodatnih storitev, UKC Maribor pa za 5,3 milijona evrov.

Zasebniki s koncesijo
Zasebniki zdravstveni zavodi s koncesijo so v enakem obdobju opravili za 14,6 milijona evrov dodatnih storitev, kar predstavlja skoraj 25 odstotkov vrednosti njihovih za lansko leto sicer predhodno načrtovanih storitev. Največ denarja so za opravljanje dodatnih storitev prejeli v Estetiki Fabjan, in sicer 1,5 milijona evrov.

Bolnišnice
15 slovenskih javnih bolnišnic je v štirimesečnem obdobju opravilo za 13,9 milijona dodatnih storitev. To predstavlja 2,1 odstotka vrednosti sicer načrtovanih zdravstvenih storitev za lansko leto. Največ denarja za opravljanje dodatnih storitev je prejel Onkološki inštitut Ljubljana, in sicer za 2,9 milijona evrov, najmanj pa Bolnišnica Topolšica, za 142.000 evrov.

Zdravstveni domovi
Zdravstveni domovi so v omenjenem obdobju opravili za 13,6 milijona evrov dodatnih storitev, kar predstavlja 3,5 odstotka njihovega letnega načrta za lansko leto. Največ denarja za opravljanje storitev nad realizacijo je prejel Zdravstveni dom (ZD) Kranj, in sicer 1,5 milijona evrov, najmanj pa ZD Slovenj Gradec.

Psihiatrične bolnišnice
Štiri psihiatrične bolnišnice so v štirih mesecih opravile za 2,8 milijona evrov dodatnih storitev. To predstavlja 5,2 odstotka vrednosti sicer načrtovanih zdravstvenih storitev za lansko leto. Največ denarja za opravljanje dodatnih storitev je prejela Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, in sicer 1,5 milijona evrov, najmanj pa Psihiatrična bolnišnica Idrija.

Čakalne dobe se še ne skrajšujejo

V splošnem se čakalne dobe po njegovih besedah še ne skrajšujejo zato, ker je storilnost zdravstvenega sistema po epidemiji covida-19 šele v zadnjih mesecih prišla na raven predepidemičnega leta 2019. "Če nam bo uspelo še veliko bolj dvigniti storilnost v javnih zdravstvenih zavodih, je pozno poleti, jeseni pričakovati začetek upadanja čakalnih dob," je napovedal.

Kot kaže, so ukrep, ki ima podlago v izhodnem covidnem zakonu, glede na prejeta sredstva za opravljanje dodatnih zdravstvenih storitev v primerjavi s siceršnjim lanskim načrtom najbolj izkoristili zasebniki s koncesijo.

Na vprašanje, kako tolmači to razliko, je Bešič Loredan odgovoril, da so koncesionarji manjši in strukturno bolje organizirani ter se "hitreje obrnejo", okorelost javnih zavodov pa je velika.
Kot je pojasnil Šabeder, so javni zavodi v največ primerih med drugimi opravljali storitve akutne bolnišnične obravnave, transplantacije kostnega mozga, klinično genetiko, onkologijo in diagnostično metodo magnetno resonanco (MR).

Zasebniki s koncesijo pa so v največ primerih opravljali storitve akutne bolnišnične obravnave, operacije sive mrene, izreze benigne tvorbe, pa tudi diagnostično metodo MR.

"Vsi izvajalci, tako koncesionarji kot javni zdravstveni zavodi, so se usmerili v tiste storitve, ki dokazano imajo pozitivni učinek, se pravi presežek prihodkov nad odhodki," je dejal minister. Zato napoveduje poseg ministrstva. Ko bodo opravili analizo, bodo morali vsi izvajalci opravljati vse storitve, je napovedal.

Omejitev izvajanja finančno zanimivih storitev?

"Lahko bomo šli tako daleč, da bomo tudi ukazali, katere storitve se morajo izvajati glede na čakalne dobe, in omejili izvajanje tako imenovanih finančno zanimivih storitev," je napovedal in dodal, da bodo dali prednost tistim storitvam, ki imajo na zdravstvo neposredno večji vpliv.

Na vprašanje, ali se je izhodni covidni zakon torej izkazal za učinkovit ukrep, je odgovoril, da bi se po njegovi oceni čakalne dobe brez zakona podaljšale.

Ob tem je pojasnil, da so vse izvajalce v javni mreži na ministrstvu vprašali, koliko največ zdravstvenih storitev lahko opravljajo. Nato bodo, je dejal, izračunali, kakšne so možnosti dviga stopnje učinkovitosti na največjo mogočo mejo.

Pomoč t. i. čistih zasebnikov?

Če se kljub temu čakalne dobe na nekem področju ne bodo skrajšale, bodo sprejeli odločitev o tem, kako v skrajševanje čakalnih vrst vključiti tudi t. i. čiste zasebnike oz. zasebnike brez koncesije. V tem primeru bo eno od meril, da bodo imeli na voljo svoje prostore, svoje kadre in da so na trgu prisotni že dve leti.

Morebitno novo ustanavljanje zasebnih zavodov z namenom prejemanja sredstev iz naslova omenjenega ukrepa izhodnega covidnega zakona po zagotovilih ministra torej ne bo mogoče.

Ob morebitnih zlorabah oz. vključevanju zaposlenih iz javnih zdravstvenih zavodov v skrajševanje čakalnih vrst zasebnikov bodo na ministrstvu ustrezno ukrepali, je poudaril.
Plačevanje po realizaciji opravljenih zdravstvenih storitev je omogočil zakon o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženje posledic covida-19 na področju zdravstva oz. izhodni covidni zakon, ki so ga poslanci DZ-ja sprejeli 28. oktobra lani.