Kmetijstvo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.9 od 12 glasov Ocenite to novico!
Pixabay|V slovenskih državnih gozdovih bodo z dolgoročnimi pogodbami letos prodali 670.000 kubičnih metrov lesnih sortimentov.
V Slovenskih državnih gozdovih bodo z dolgoročnimi pogodbami letos prodali 670.000 kubičnih metrov lesnih sortimentov. Foto: Pixabay
SiDG
Družba Slovenski državni gozdovi gospodari z vsemi gozdovi v državni lasti, ki pa predstavljajo le petino vseh gozdov v državi. Foto: BoBo

Dodaj v

Državni gozdovi podpisali dolgoročne pogodbe: "Želimo doseči, da gre les v prave roke"

Če bo kupec kršil pravila, bo pogodba prekinjena
2. marec 2018 ob 16:00
Postojna - MMC RTV SLO, STA

"Osnovni namen dolgoročnih pogodb je, da z lesom neposredno oskrbimo slovensko predelovalno industrijo in da skušamo pospeševati vzpostavljanje gozdno-lesnih verig," je ob podpisu triletnih pogodb pojasnil Jože Strle iz Slovenskih državnih gozdov.

Družba Slovenski državni gozdovi je namreč podpisala prve dolgoročne pogodbe za prodajo gozdno-lesnih sortimentov, s čimer želijo v družbi predelovalcem in žagarjem v Sloveniji zagotoviti trajno in stabilno oskrbo z lesom, je pojasnil glavni direktor Zlatko Ficko in dodal, da s tem pomagajo pri razvoju ali ponovni oživiti domače lesnopredelovalne industrije. Posledično to tudi pomeni možnost obnove gozdno-lesnih verig, večjega zaposlovanja itd., je prepričan. "Ta trajnost, stabilnost in dolgoročnost poslovnih odnosov med dobrimi kupci in dobaviteljem so velikega pomena," je poudaril.

Vodja prodaje in logistike v Slovenskih državnih gozdovih Jože Strle pa je pojasnil, da je na razpis za dolgoročne pogodbe prispelo 195 ponudb, od tega je bilo 152 ustreznih, pri čemer je povpraševanje močno preseglo ponudbo - ponudniki bi namreč odkupili 2,35 milijona kubičnih metrov, družba pa bo s temi pogodbami letos prodala 670.000 kubičnih metrov lesnih sortimentov.

Nad ravnanjem kupcem bo bedela posebna komisija
Družba je zato postavila več meril, ki so jih upoštevali pri preučevanju ponudb. Ponudniki morajo tako med drugim imeti predelavo lesa (ne le registrirane), kar so morali tudi dokazovati. "Želeli smo, da bodo les dobili tisti, ki ga res predelujejo," je poudaril Strle. Eno izmed ključnih meril je tudi sistem centroidov, to pomeni, da so pri oddaji lesa upoštevali oddaljenost kupcev od samega posega. Predelovalni obrat ne sme biti oddaljen več kot 50 kilometrov. "Osnovni namen je, da se les predela čim bližje mestu, kjer je bil posekan," je dejal. Tretje pomembnejše merilo pa je bonitetna ocena.

Nad izvajanjem pogodb bo bedela posebna komisija, ki bo preverjala, ali izbrani kupci izpolnjujejo pogoje, je še dodal Ficko in pojasnil, da želijo s tem onemogočiti tiste, ki se ukvarjajo s prekupčevanjem lesa. Če bo komisija ugotovila nepravilnosti, se dolgoročna pogodba prekine, je dejal Ficko in dodal: "Želimo doseči, da gre les v prave roke."

Lesonit bi kupil še več lesa
Slovenski državni gozdovi so med drugim dolgoročno pogodbo podpisali z največjim kupcem, družbo Lesonit. Tem bo namreč slovenski upravljavec državnih gozdov dobavil 120.000 kubičnih metrov lesa, a si v Lesonitu želijo še večjih količin, je dejal predsednik uprave Lesonita Giorgio Barzazi. V Lesonitu sicer na leto predelajo od 220.000 do 250.000 kubičnih metrov lesa, a imajo smele načrte za prihodnost. Začenjajo namreč nove naložbe, s katerimi želijo dati Lesonitu še večjo težo v evropskem prostoru. V prihodnje si želijo količine lesa, ki jih dobavijo Slovenski državni gozdovi, povečati za od 30 do 40 odstotkov, je še dejal Barzazi.

Ficko je ob tem opozoril tudi na "majhnost" Slovenskih državnih gozdov. Ti namreč upravljajo le 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov, preostalih 80 odstotkov je v zasebnih rokah. Zato je treba po njegovem mnenju v prihodnje poiskati rešitev, da bi spodbudili in maksimizirali sečnjo, spravilo in prodajo lesa tudi iz zasebnih gozdov. Ob tem je Ficko poudaril, da se v družbi zavedajo, da v celoti ne morejo zagotoviti vsega lesa, ki ga domača lesna industrija potrebuje.

Sanitarna sečnja po vetrolomu je v polnem zamahu
Vodja službe za gozdarstvo v Slovenskih državnih gozdovih Matjaž Zupančič pa je orisal stanje po decembrskem vetrolomu. Ta je poškodoval več kot 1,1 milijona kubičnih metrov lesa oz. 60 odstotkov vseh državnih gozdov, a bi lahko ta številka še narasla zaradi snega, ki je pritisnil na ta poškodovana drevesa. Do zdaj so prejeli odločbe za več kot 860.000 kubičnih metrov lesa, dela potekajo na več kot polovici teh. Sanitarna sečnja po vetrolomu je tako v polnem zamahu, čeprav trenutno sanacijo otežuje snežna odeja. Zupančič ocenjuje, da bo sneg ponekod dela zavrl za približno en mesec.

T. K. B.
Prijavi napako
Komentarji
penzl
# 02.03.2018 ob 17:07
Ja, zdaj ko nam je praktično vsa lesna industrija propadla.
Franc Jožef I.
# 02.03.2018 ob 16:09
20 let prepozno!
pietetnik
# 02.03.2018 ob 16:29
Eno so nmal čez les!
Gepard007
# 02.03.2018 ob 21:54
V teli "firmi" so si politični elitisti spet podelili stolčke, delali bojo malo za veliko denarja in nič odgovornosti. Sedaj vemo kam gre denar, ki ga za delavce primanjkuje...
abies
# 02.03.2018 ob 17:09
SiDG. Novinarji, prosim..... Kdo je zaposlen in v kakšnem razmerju so z ostalimi člani družine, stranke in sosedov? Nadzor??? Baje ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Žalost, res....
Nikolaj
# 02.03.2018 ob 18:06
Izredna in genialna ideja, a prepozna.
Homer.
# 02.03.2018 ob 17:33
Po 20ih letih uničevanja bo potrebno vsaj toliko za "obuditev od mrtvih".
Pinko Palinko
# 06.03.2018 ob 10:46
Vsak prodajalec načelom zasleduje cilj, da svoje blago proda po čim višji ceni. Državni gozdovi zasledujejo cilj, da svoje blago pod seno prodajajo izbrancem.
Binder Dandet
# 04.03.2018 ob 08:21
To je vzorcni primer politicno birokratske ucinkovitosti. Leta 2014 je gozdove pridazel zled. 2016 jim je ze uspelo postabit drzavno gozdarsko podjetje, ki da bo pomagalo sanirat skodo. 2018 so ze podpisane prve pogodbe. Pa se les bo se v "prave roke".

Sd ima moj glas.

#not
Juhu
# 03.03.2018 ob 10:52
Povpraševanje po lesu je večje od ponudbe. Izvrstna priložnost za zaslužek uradnikov.
Triglavski zmaj
# 03.03.2018 ob 08:11
Družba Slovenski državni gozdovi gospodari z vsemi gozdovi v državni lasti, ki pa predstavljajo le petino vseh gozdov v državi.

To je mnenje pisca članka, strokovno mnenje ali kaj drugega?

Zakaj bi vlada morala biti lastnica čimveč gozdov? Kaj nima že dosti dela z upravljanjem države? Smatramo, da je vlada boljši lastnik kot pa družine, ki si gozdove dedujejo iz roda v rod in se že od malega kalijo, kako ravnati z gozdom?
vrtojb5
# 02.03.2018 ob 18:07
Dobro, začetek je.
mopo
# 05.03.2018 ob 16:24
Vse samo da se kmete in privat lastnike gozda unici!
kingeston
# 05.03.2018 ob 11:03
kakšna idiotska pravila za odkup lesa.

v razvitih državah se les proda najboljšemu ponudniku, v sloveniji pa očitno najslabšemu in s 100 in 1 pravilom...

kakšni komunistični nesmisli!
Lluka
# 05.03.2018 ob 08:23
Ti namreč upravljajo le 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov, preostalih 80 odstotkov je v zasebnih rokah.

No no............... ne mi rečt da so imeli grofje nekoč samo 20% gozdov na Slovenskem , 80% pa tlačani. Raje razčlenite te 80% na privat gozdove in na cerkvene. Ne sedaj metat teh 80% privat parcelam.... in se zgražat čš....80% je v privat lasti. KOLIKO % zasedajo cerkveni gozdovi? In koliko cerkvenega gozda gre na Slovense žage ?
vojnaslo91
# 03.03.2018 ob 11:56
Triglavski zmaj # 03.03.2018 ob 08:11
Smatramo, da je vlada boljši lastnik kot pa družine, ki si gozdove dedujejo iz roda v rod in se že od malega kalijo, kako ravnati z gozdom?
-----------------------------------
Vlada upravlja.... tako piše z 1/5 gozda v Sloveniji, družine pa s 4/5 gozda v Sloveniji. V čem je tukaj problem? Lastnik mora gospodariti kot dober gospodar. Družine skrbijo za proračun družine, država pa za proračun države. In državi je v interesu, da se obudi od mrtvega lesno industrijo. Teoretično zgleda vse OK, v praksi pa se bojim, da je to zelo hudo tveganje za korupcijo. V svetu poznamo velike državne firme od katerih ustvarjeni dobički grejo v privatni žep.To pa ne pomeni, da to ni dobro ideja... tudi če gre za centralno-plansko gospodarjenje.
Tudi v drugih zahodnih kapitlističnih državah se uporabljajo iste metode. Kadar se ena država obnašaja protekcionistično, so druge države v to prisiljene.
galoper
# 03.03.2018 ob 11:53
Eno je podpisan papir, drugo je izvajanje besedila na papirju
IndyBob
# 02.03.2018 ob 22:08
Centralno-plansko gospodarjenje.
Strummer
# 02.03.2018 ob 18:57
Upam da se vec lesa nameni za prvomajska kresovanja. V zadnjih letih opazam, da so kresovi vedno bolj siromasni.
Kazalo