1. julija lani je začelo delovati državno gozdarsko podjetje Slovenski državni gozdovi (SiDG), ideja zanj pa je po žledolomu leta 2014 zrasla na zelniku kmetijskega ministra Dejana Židana. SiDG je lani na tem področju prevzel posle Sklada kmetijskih zemljišč, za katerega so delo opravljali koncesionarji, ki so se jim lani iztekle 20-letne koncesije.

Novo podjetje pa je ubralo drugačen poslovni model, saj vse potrebno naroča prek javnih razpisov, razen pri prodaji lesa, so nam pojasnili v Gozdnem gospodarstvu (GG) Novo mesto. Naročila izvajajo na štirih področjih, in sicer gre za sečnjo in spravilo, gozdnogojitvena in varstvena dela, gozdne gradnje ter prevoz lesa. Naročanje poteka v dveh stopnjah – na prvi podjetje z zainteresiranimi in sposobnimi ponudniki sklene okvirni sporazum, na drugi pa med njimi išče najugodnejšega ponudnika. Prodajo lesa lahko SiDG, na podlagi pravil, ki mu jih predpiše skupščina, organizira mimo razpisov.

Dodatno pa so nam na SiDG-ju razložili še, da so posamezni sklopi javnih naročil vezani na 14 gozdnogospodarskih območij: Tolmin, Bled, Kranj, Ljubljana, Postojna, Kočevje, Novo mesto, Brežice, Celje, Nazarje, Slovenj Gradec, Maribor, Murska Sobota in Sežana.

Leto nad načrti
In kako se je obnesla sprememba sistema? Za sam SiDG je bilo leto očitno precej uspešno. Sodeč po preliminarnem poročilu o poslovanju za 2016, je kosmati dobiček presegel 6,5 milijona evrov, kar je dobrih 3,7 milijona evrov nad načrti. Prihodki so dosegli 25,7 milijona evrov, kar je bilo okoli 610.000 evrov pod načrti, a so bili po drugi strani tudi odhodki za skoraj 4,3 milijona evrov pod načrti. Koliko so znašali stroški delovanja v preteklem letu, nam na SiDG-ju niso povedali, rekoč, da nam teh podatkov ne morejo posredovati, ker nadzorni svet še ni obravnaval letnega poročila za 2016.

So pa v gozdni sklad vplačali 5,6 milijona evrov, kar je skladno z načrtom. Bilančna vsota je dosegla nekaj več kot 36 milijonov evrov, kar je skoraj 5,9 milijona evrov več od načrtov, kapital pa je konec preteklega leta znašal nekaj manj kot 28 milijonov evrov oz. dobre tri milijone evrov več od načrtovanega.

Od zavoda za gozdove so prejeli več kot 4.600 odločb za sečnjo, večino je predstavljala sanitarna sečnja, in na podlagi teh odločb so posekali in prodali 530.422 neto kubičnih metrov gozdnih lesnih sortimentov, od tega 22 odstotkov listavcev in 78 odstotkov iglavcev. Skupaj je bilo izvedenih 1.467 javnih razpisov, pri čemer so jih okoli osem odstotkov morali ponoviti bodisi, ker ni bilo ponudb, bodisi, ker se niso oddala dela zaradi previsokih ponujenih cen.

Kupcev za slabši les v Sloveniji ni dovolj
Do konca oktobra 2016 je bila povprečna dosežena cena za kubični meter lesa 48,01 evra, cena za sečnjo in spravilo lesa pa se je v tem obdobju gibala med 17,1 in 21 evri na kubični meter. Izjeme so bile pri spravilu lesa z žičnicami, kjer so cene dosegle 40 evrov na kubični meter. Podjetje je zaposlovalo 163 ljudi, 118 od tega jih je zaposlenih v operativi oz. na terenu, zaradi večjega obsega delovanja ob tem načrtujejo še nekaj dodatnih zaposlitev.

Za MMC so hkrati pojasnili, da so pogodbe za prodajo hlodovine, ki predstavlja okoli polovico poseka iz gozdov, s katerimi gospodari SiDG, podpisali s 66 primarnimi pridelovalci iz Slovenije. "Tudi tistimi, ki imajo ne le žago, ampak zgrajeno nadaljnjo lesno verigo," so dodali. Za manjvreden les, sem sodita celulozni les in les za lesne plošče, pa so sklenili pogodbe z nekaj manj kot 30 pogodbeniki. "Za tovrsten les smo žal prisiljeni kupce iskati tudi zunaj Slovenije, na tujih trgih znotraj EU-ja, saj v Sloveniji vsaj v tem trenutku ni zadostnih zmogljivosti za predelavo tovrstnega lesa," so zapisali.

Ni še dovolj časa za oceno učinkov
Za SiDG se je leto torej dobro izteklo. A ob zagonu podjetja so se porajale skrbi, da se bodo na razpise prijavljali za delo neusposobljeni izvajalci, ki bodo zaposlovali na črno in nato z nerealno nizkimi cenami izrinjali konkurenco, hkrati pa za seboj puščali nekakovostno opravljeno delo. Porajali so se tudi strahovi, da bodo potrebna odpuščanja.

Ali je v gozdovih res prišlo do posledic za kakovost gozdov, je po besedah Nike Krajnc z oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko na Gozdarskem inštitutu še prezgodaj govoriti. Takšne spremembe, v smislu širšega zaznavanja kakovosti opravljenih del ter stanja gozdov, se izrazijo šele skozi daljše časovno obdobje, je dodala. Glede začetnih pomislekov o ponujenih cenah priznava, da so bile te sprva res nizke, a so se zdaj že normalizirale, kar kažejo tudi podatki SiDG-ja. "Izvajalci del v gozdovih so namreč hitro spoznali, da lahko tako nizke cene ponudijo le enkrat, dolgoročno pa se to ne izide," je poudarila. Stroški namreč hitro zrastejo, zlasti v primerih, ko so koncentracije poseka (npr. sanitarni posek lubadark) nizke in je treba premikati ekipe že zaradi manjših količin lesa.

Glede drugih strahov, ki naj bi se uresničili s prihodom SiDG-ja, pa Marko Matjašič z GG-ja Bled pravi, da v njihovem podjetju pri številu zaposlenih negativnih sprememb ni bilo. "Zaposlenih imamo celo nekaj več, ker se preusmerjamo v zasebni sektor," je pristavil. Kljub temu priznava, da so cene na njihovem območju nekoliko nižje, vendar so lahko nihanja pri cenah ogromna.

Stanje se počasi ureja
Nekoliko drugačno sliko nam je naslikal direktor GG-ja Novo mesto, Andrej Kastelic. "Ob izteku koncesij smo se v podjetju poskušali prilagoditi na nove razmere. Delo v državnih gozdovih smo pridobivali prek razpisov. Pri teh razpisih se je pokazalo, da trg storitev v državnih gozdovih na tak način ni bil oblikovan. Posledično so se pojavljale tudi nekatere težave, kot so težave nekaterih izvajalcev pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti ter slabše spoštovanje delovnopravne zakonodaje pri nekaterih, tudi novih izvajalcih. Omenjene kršitve za naše podjetje predstavljajo nelojalno konkurenco, kateri ne moremo uspešno kljubovati na trgu, saj imamo v podjetju zadeve urejene. Skozi leto 2016 in tudi v nadaljevanju so se te težave odpravljale, in pričakovati je, da bo ta trg storitev v gozdarstvu lahko zaživel na poštenih temeljih, kar bo tudi družbi SiDG omogočalo dobro poslovanje," nam je Kastelic zapisal v odgovoru.

Poudaril je, da je bilo na začetku delovanja SiDG-ja povpraševanja po delu v državnih gozdovih več, kot pa je bilo ponudbe, zato so nekatere delavce dajali na čakanje in jih nato klicali nazaj na delo. Položaj se je do konca leta uredil in znova so imeli delo za vse zaposlene, cene pa so odražale ta nihanja na trgu. Na začetku je bilo namreč nekaj cen, ki "ne zagotavljajo dolgoročnega poštenega poslovanja nobenemu izvajalcu", vendar pričakuje, da se bo to sčasoma uredilo.

Ob tem je še dodal, da bi bilo s spremembo organiziranosti dela v državnih gozdovih mogoče doseči korak naprej, zlasti pri prodaji lesa. Država kot največji lastnik gozdov bi namreč lahko zagotavljala stalen dotok surovine domačim predelovalcem in s tem spodbujala domačo gozdno lesno verigo. "Dosedanje izkušnje s SiDG-jem so pokazale, da je podjetje nadaljevalo prakso oskrbe z lesom iz državnih gozdov predvsem za domačo lesno industrijo. Kot največji dobavitelj pa ima SiDG možnost boljšega doseganja cen na trgu lesa in s tem prinese državi večji izkupiček iz naslova gospodarjenja z državnimi gozdovi. Prek podjetja SiDG se bo lahko pospeševal tudi razvoj gozdarstva in lesarstva, kar je lahko tudi eden od večjih prispevkov nove organiziranosti," je še povedal.

Z GG-ja Slovenj Gradec so nam sporočili, da direktor na naša vprašanja ne bo odgovarjal, z GG-ja Maribor niso odgovorili ničesar.