Agencija za okolje (Arso) je predstavila poročilo o kakovosti zraka 2014/2015. Ugotovila je, da se kakovost izboljšuje, se pa spreminja struktura onesnaževalcev. Poročilo je v celoti na voljo tukaj.
Na Arsu so ob tem objavili opozorilo, da bo vrednost delcev PM10 v prihodnjih dneh marsikje po Sloveniji, še posebej po večjih mestih, presežena.
Kronični bolniki, otroci najbolj ogroženi
Kakšne so posledice onesnaženosti zraka? Onesnaženost vpliva na zdravje in počutje ljudi, zmanjšuje pridelke v kmetijstvu ter škoduje gozdovom, pa tudi zgradbam in drugim konstrukcijam, je na tiskovni konferenci povedala Janja Turšič z Arsa.
Onesnažen zrak je najpomembnejša okoljska javnozdravstvena težava razvitega sveta, je izpostavila Simona Uršič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zaradi njega vsako leto prezgodaj umre več kot dva milijona ljudi na svetu. Ne samo, da vodi do poslabšanj že obstoječih zdravstvenih težav, temveč prispeva tudi k novim bolnikom. Med najbolj ogroženimi so kronični bolniki in majhni otroci.

Po PM10 med višje uvrščenimi v EU-ju
Slovenija se uvršča med države Evropske unije z višjo onesnaženostjo z delci PM10, a se raven onesnaženosti znižuje. Lani je bilo tako precej manj onesnaženo kot večina prejšnjih let. Povišana koncentracija delcev PM10 je sicer značilna za hladen del leta. Nanjo vplivajo lokalni izpusti, uporaba lesa v zastarelih kurilnih napravah ter neugodne vremenske razmere v slabo prevetrenih kotlinah in dolinah celinskega dela Slovenije.

Po ocenah bi se z znižanjem ravni delcev v zraku za približno polovico pričakovana življenjska doba prebivalstva podaljšala za od pol do enega leta.

Delci PM10 in PM2,5 vplivajo na dihala, še bolj pa na srce in ožilje, pravi Uršičeva. V dneh, ko so ravni delcev zvišane, je treba omejiti fizično dejavnost, zlasti na prostem. Treba je biti pozoren na simptome, kot so kašelj ali pomanjkanje sape.

Ozon pogostejši v toplem delu leta
Tudi pri stopnji ozona (O₃) je Slovenija med bolj onesnaženimi državami EU-ja. Lani so bile ravni ozona nižje kot v prejšnjih letih. Onesnaženost z ozonom ima sicer izrazit regionalni značaj, tako da nanjo nimamo takšnega vpliva. Večja onesnaženost z ozonom je pogostejša v toplem delu leta.

Slovenija glede dušikovega dioksid (CO₂) spada med manj onesnažene države Evrope. Onesnaženost z dušikovim dioksidom je sicer najpogostejša na merilnih mestih, ki so izpostavljena cestnemu prometu. Lani so zaznali le eno prekoračitev urne mejne vrednosti za žveplov dioksid, in sicer v Celju.

Pri onesnaženosti z benzo(a)pirenom (C₂₀H₁₂) pa je Slovenija nekoliko nad povprečjem EU-ja. Neugodni meteorološki pogoji in izpusti malih kurilnih naprav so krivi za to, da je tovrstno onesnaženje bistveno višje v zimskem času.

Ravni benzena (C₆H₆), ogljikovega monoksida (CO) in težkih kovin so pod mejnimi vrednostmi. Prav tako so pod ciljnimi vrednostmi ravni arzena, kadmija, niklja in svinca v delcih PM10. Nekaj več svinca lahko najdemo le v Mežiški dolini, kar je posledica dolgoletnega pridobivanja in predelave te kovine.
Za premišljeno kurjenje lesa
K manjši onesnaženosti zraka lahko prispevamo tako, da znižamo emisije pri kurjenju lesa. To lahko po besedah Jožeta Kaplarja z ministrstva za infrastrukturo med drugim storimo z ustrezno pripravo drv, pravilnim kurjenjem, neoporečno vgradnjo in dimnikarskimi storitvami.

Še eden izmed načinov zmanjšanja onesnaženosti zraka je do okolja prijazna uporaba vozil. Kot pravi Boštjan Paradiž z Arsa, je na tem področju med drugim pomembno izogibanje agresivni vožnji, vožnja pri nizkih hitrostih, ugašanje motorja med postanki ter zmerna uporaba klimatskih naprav.