Če bo okolje postavljeno v ozadje, bi lahko bili negativni okoljski učinki vnovičnega zagona gospodarstva po opozorilih nekaterih strokovnjakov dejansko večji od trenutnih pozitivnih posledic omejevanja gospodarstva. Foto: Katja Kociper
Če bo okolje postavljeno v ozadje, bi lahko bili negativni okoljski učinki vnovičnega zagona gospodarstva po opozorilih nekaterih strokovnjakov dejansko večji od trenutnih pozitivnih posledic omejevanja gospodarstva. Foto: Katja Kociper

T. i. dan okoljskega dolga za Slovenijo je letos prišel ob približno enakem času kot lani, ko je bil 27. aprila. Po navedbah direktorja Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj (IMZTR) Tomaža Gorenca bo zanimivo spremljati, kako bodo pandemija novega koronavirusa in ukrepi za njeno zajezitev, sprejeti po vsem svetu, vplivali na datum globalnega dneva okoljskega dolga letos in na njegov izračun v naslednjih letih.

Kdaj bo človeštvo po izračunih organizacije Global Footprint Network izrabilo toliko naravnih virov, kolikor jih je Zemlja sposobna pridelati oziroma obnoviti v enem letu, bo sicer omenjena organizacija objavila 5. junija. Pandemija in ukrepi za njeno zajezitev, ki so ustavili javno življenje in pomemben del gospodarstva po vsem svetu, so imeli nekatere blagodejne učinke na okolje, npr. na kakovost zraka.

Kakšni bodo širši okoljski učinki, sicer še ni znano, predvsem pa ni jasno, koliko bodo države upoštevale okoljske, trajnostne in podnebne vidike pri strategijah za okrevanje gospodarstva po veliki gospodarski krizi, ki jo pandemija že povzroča. Če bo okolje postavljeno v ozadje, bi lahko bili negativni okoljski učinki vnovičnega zagona gospodarstva po opozorilih nekaterih strokovnjakov dejansko večji od trenutnih pozitivnih posledic.