V nemški prestolnici živi skoraj štiri milijone ljudi, mesto pa je obenem tudi ena izmed 16 nemških zveznih držav. Berlin, tako kot celotna država, se je zavezal, da bo podnebno nevtralnost dosegel do leta 2045. Zvezne oblasti so se obvezale, da bodo do leta 2030 emisije ogljikovega dioksida zmanjšale za 70 odstotkov, do leta 2040 za 90 odstotkov in do leta 2045 za več kot 95 odstotkov v primerjavi s stopnjami leta 1990. Leta 2020 jim je uspelo emisije zmanjšati za 50 odstotkov v primerjavi z letom 1990.

A številni podnebni strokovnjaki in aktivisti opozarjajo, da so ti cilji premalo ambiciozni in preveč oddaljeni in da tako ne bomo dosegli, da se segrevanje planeta Zemlja do konca stoletja omeji na 1,5 stopinje Celzija. Po podatkih nemškega svetovalnega sveta za okolje bi morala biti država podnebno nevtralna že več kot desetletje prej, kot načrtuje trenutno, če ne želi izpustiti v ozračje več emisij, kot znaša njen pravični delež.

Podobno, kot velja na ravni celotne države, velja tudi za sam Berlin, zato so se okoljevarstveni aktivisti, zbrani v civilni iniciativi Klimaneustart, ob pomoči različnih lokalnih okoljevarstvenih skupin in podnebnega gibanja mladih Petki za prihodnost združili in zbrali dovolj podpisov za razpis nedeljskega referenduma. Njihov cilj je, da mesto postane ogljično nevtralno kar 13 let prej v primerjavi s trenutnimi načrti, ob tem pa omeji izpuste tudi drugih toplogrednih plinov. Kot trdijo, bi morali v Berlinu izpuste do leta 2030 zmanjšati za več kot 95 odstotkov. Poleg tega želijo spremeniti tudi dikcijo v dokumentih – neobvezujočo besedo "cilj" bi namestili s pravno zavezujočo "obvezo", besedi "skušati doseči" pa z "uresničiti", torej bi bile mestne oblasti pravno zavezane postavljene roke uresničiti. Ob tem bi se premaknil tudi vmesni cilj 70-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, in sicer z leta 2030 na leto 2025.

Vprašanje na referendumu se bo tako glasilo: "Ste za to, da Berlin do leta 2030 postane podnebno nevtralen?"

"Veliko ljudi podnebne politike vidi kot maraton, a ker smo začeli tako počasi, moramo danes sprintati," je za portal Clean Energy Wire dejala klimatologinja in podpornica referenduma Julia Epp.

Oblasti referenduma niso želele združiti z deželnimi volitvami

Javnomnenjske raziskave kažejo, da večina meščanov predlog okoljevarstvenikov in mladih podpira – v raziskavi, opravljeni februarja, je načrt podnebne nevtralnosti do leta 2030 podprlo 46 odstotkov ljudi, 42 odstotkov mu je nasprotovalo, 12 odstotkov pa je bilo še neodločenih. Če referendum uspe, bodo morale mestne oblasti pripraviti načrt, kako voljo ljudstva uresničiti, saj okoljevarstveniki niso ponudili zelo jasnih rešitev, kako le v sedmih letih zmanjšati emisije na nič. Sami so priznali, da bodo morali biti ukrepi precej radikalni – ponudili so sicer načrt na 40 straneh, ki pa bolj kot ne sledi že potrjenim ukrepom mestnih oblasti, kot so izolacija vseh zgradb v mestu, razširitev območij s prepovedjo avtomobilov in subvencije za energetsko varčna podjetja, piše portal Exberliner.

A glavna skrb zagovornikov referenduma ni to, ali ga bodo volivci podprli, ampak kako doseči kvorum – da uspe, se mora referenduma namreč udeležiti najmanj 25 odstotkov ljudi z aktivno pravico, torej takšnih, ki imajo nemško državljanstvo, so prijavljeni v Berlinu in so stari najmanj 18 let. To se številnim zdi veliko, sploh, ker so mestne oblasti za datum za izvedbo referenduma o podnebni nevtralnosti določile dan, na katerega ne bo potekalo nobeno drugo glasovanje. Lahko bi ga na primer izpeljali hkrati s ponovljenimi februarskimi zveznimi parlamentarnimi volitvami. Ustavno sodišče zvezne države Berlin je namreč novembra lani razveljavilo izide prejšnjih volitev in določilo, da se mora glasovanje ponoviti. Ponovljene volitve so izpeljali februarja letos, na njih pa so volivci največ glasov namenili konservativnim krščanskim demokratom (CDU), medtem ko so socialdemokrati (SPD) dosegli najslabši izid po drugi svetovni vojni. Tudi podpora Zelenim je malenkost upadla. Koalicijski pogovori še potekajo, verjetno pa bosta v novi koaliciji CDU in SPD.

Uradna razlaga mestnih oblasti, zakaj referendum o podnebni nevtralnosti ni potekal hkrati s februarskimi volitvami, je bila, da bi bilo "logistično nemogoče" uskladiti obe glasovanji. Podporniki referenduma zato opozarjajo, da na referendumih ne bi smela biti pomembna volilna udeležba, ampak to, ali so volivci neki predlog podprli ali zavrnili, tako kot je to v Švici. Nasprotniki referenduma namreč nimajo nikakršnega interesa vabiti ljudi, da oddajo svoj glas, saj s tem ne pridobijo ničesar.

V Berlinu referendumi sicer niso pogosti. Na zadnjem velikem referendumu v mestu leta 2021 je 56,4 odstotka volivcev podprlo načrt za razlastitev največjih nepremičninskih podjetij. Udeležba je bila dovolj visoka, da je dosegla prag, vendar predlog ni bil zavezujoč, poleg tega je naletel na veliko pravnih ovir. Leta 2013 pa je na referendum o odkupu mestnega električnega omrežja in hitrejšem prehodu na obnovljive vire energije 83 odstotkov ljudi glasovalo za predlog, vendar ni bil dosežen 25-odstotni kvorum.

Politiki enotni: Načrti so neuresničljivi

Berlinski politiki so se pri vprašanju referenduma o podnebni nevtralnosti vsi jasno postavili na isto stan – glasovali bodo proti. Trenutno Berlin še vodi županja iz vrst socialdemokratov Franziska Giffey, stranka pa je v mestni koaliciji z Zelenimi in Levico. Berlinski senat je po razpisu referenduma enotno sprejel izjavo, v kateri je predlog okoljevarstvenikov označil za "neuresničljiv", o tem pa opozoril, da si Berlin ne more postavljati ciljev, ki so ločeni od Nemčije in Evropske unije. Mestni veljaki so posebej poudarili, da je možnost Berlina, da postane ogljično nevtralen, odvisna od uvoza električne energije iz drugih držav in da ima mesto le malo vpliva na zvezne načrte. Vodja Zelenih v mestu Bettina Jarasch je dejala, da sicer podpira ustvarjanje pritiska na odločevalce in podnebne akcije, a se ji zdi nemogoče, da Berlin v sedmih letih zmanjša emisije ogljikovega dioksida za 95 odstotkov; dodala je, da je po njenem to mogoče doseči v 12 letih. Tudi socialdemokratka Giffey vztraja pri prvotnem načrtu, torej podnebna nevtralnost do leta 2045. Predstavniki CDU-ja pa so dejali, da "upajo na leto 2040, skrajni rok pa je leto 2045". Le dve manjši politični skupini uradno podpirata kampanjo – mladinska organizacija Zelene stranke in Klimaliste. V dneh pred referendumom so se oglasili v CDU-ju in SPD-ju in zatrdili, da bodo za lajšanje podnebnih sprememb letos namenili kar pet milijard evrov, saj je varovanje okolja "jedro" njihovih koalicijskih pogovorov. Dejali so, da bodo denar iz "posebnega podnebnega sklada" namenili za prenovo energetsko varčnejših zgradb, zeleno mobilnost in promet ter do okolja prijazno ogrevanje. Sredstva v skladu bi lahko naslednje leto še podvojili. Dodali so, da nobena druga zvezna država nima tako velikega sklada za podnebje.

Če bo okoljevarstvenikom na referendumu kljub nasprotovanju politike uspelo, bodo mestni veljaki v Berlinu hočeš nočeš morali sprejeti voljo ljudi in začeti spreminjati zakonodajo, s katero se bodo obvezali k radikalnemu zmanjšanju emisij. Kot piše portal Clean Energy Wire, lahko k temu veliko prispevajo, čeprav se ključne odločitve za razogljičenje sprejemajo pretežno na nacionalni in evropski ravni.

"Neskladje med ambicijami in razumevanjem, kaj je treba storiti"

Felix Creutzig, profesor trajnostne ekonomije na Tehnični univerzi v Berlinu, meni, da lahko mesto samo najbolj vpliva na spremembe na treh področjih – mobilnosti, ogrevanju in novogradnjah, čeprav bo tudi pri uresničevanju teh ciljev veliko odvisno od ukrepov na nacionalni ravni. Predlogi, s katerimi bi lahko v Berlinu do leta 2030 hitro zmanjšali emisije, vključujejo prepoved vstopa vozil na fosilna goriva v mestno središče, omejitev gradnje novih zgradb in zamenjavo plinskih grelnikov s toplotnimi črpalkami, je dejal Creutzig. Opozoril je, da bodo številni izmed teh ukrepov med meščani zagotovo povzročili slabo voljo.

Zgoraj našteti so majhni koraki, ki sicer prispevajo k postopnemu zmanjševanju emisij, a ključno vprašanje ostaja – lahko Berlin dejansko orje ledino, postane pionir boja proti podnebnim spremembam in podnebno nevtralnost doseže že čez sedem let? Študija Inštituta za raziskave ekološkega gospodarstva (IÖW), ki jo je naročil berlinski senat, je pokazala, da bi mesto lahko doseglo ogljično nevtralnost nekje do leta 2040. "Da cilj dosežemo veliko prej, je malo verjetno," so zapisali avtorji, ki so dodali, da bi lahko mesto do leta 2030 zmanjšalo emisije za dve tretjini le "z velikimi prizadevanji, ki bi se začela takoj" – in pod pogojem večjih ambicij na nacionalni ravni, vključno z opustitvijo uporabe premoga do leta 2030.

Obstajajo še drugi dokumenti. V študiji, ki jo je naročila iniciativa Petki za prihodnost, so ugotovili, da bi lahko Berlin razogljičil svoje daljinsko ogrevanje do leta 2035, morda celo do leta 2030, a bi moral za to uporabiti zemljišča zvezne dežele Brandenburg, ki obdaja mesto. Študija neprofitne organizacije Energy Watch Group pa je pokazala, da bi lahko regija Berlin - Brandenburg do leta 2030 proizvedla vso potrebno energijo iz obnovljivih virov.
"Cilj referenduma ni podprt s politikami – in oblikovalci politik nimajo idej, kako s politikami doseči podnebno nevtralnost," zato opozarja Creutzig. "Obstaja resnično neskladje med ambicijami in razumevanjem, kaj je treba storiti."

Ključni korak je očiščenje industrije, a v mnogih podjetjih, na primer v cementarnah ali na letališču, je težko nadomestiti fosilna goriva. "Prepričevati Berlinčane, da lahko prestolnica do leta 2030 postane podnebno nevtralna, se mi zdi nepošteno," je prepričan tudi Christian Amsinck, vodja berlinske industrijske lobistične skupine UVB. "Kdor med volivci vzbuja napačna pričakovanja, tvega nadaljnjo izgubo zaupanja v naš demokratični sistem," je dodal.
Nekateri poslovneži pa v referendumu vidijo predvsem spodbudo za nujno potrebne inovacije. Odprto pismo v podporo referendumu je tako podpisalo več kot sto berlinskih podjetij.

Berlin že zdaj boljši od nemškega povprečja

V Berlinu živi po podatkih iz leta 2019 3,65 milijona ljudi, ki predstavljajo okoli dva milijona gospodinjstev. Glede na napovedi naj bi se do leta 2030 v mesto priselilo dodatnih 181.000 ljudi, saj si dom v prestolnici v zadnjih letih v povprečju ustvari od 40.000 do 50.000 ljudi na leto. Leta 2019, torej pred vojno v Ukrajini, so v mestu za zagotavljanje električne energije v večini uporabljali premog in plin, ki sta zagotavljala kar 85 odstotkov vseh potreb. Polovico električne energije so proizvedli v samem mestu. Leta 2017 so popolnoma opustili uporabo lignita za pridobivanje energije, do leta 2030 pa imajo tudi cilj popolnoma opustiti premog.

Berlinsko omrežje daljinskega ogrevanja je tretje največje v Evropi, za tistim v Moskvi in Varšavi. Tudi zanj pretežno uporabljajo plin in premog, obnovljivi viri predstavljajo manj kot deset odstotkov virov. Premog je leta 2019 predstavljal 30 odstotkov vseh emisij CO2 iz porabe primarne energije, plin pa 27 odstotkov. S 4,7 tone emisij CO2 na osebo so bile emisije na prebivalca v Berlinu že leta 2015 za približno polovico nižje kot v celotni Nemčiji (9,1 tone na prebivalca).

Berlin se je v primerjavi z drugimi nemškimi zveznimi deželami bolje odrezal tudi pri prometu. Promet v mestu sicer predstavlja približno tretjino emisij ogljikovega dioksida v prestolnici, a je v mestu 342 avtomobilov na 1000 prebivalcev, kar je veliko manj kot v drugih velikih nemških mestih.

V Berlinu so si še leta 2019 za cilj postavili, da bodo podnebno nevtralni postali leta 2050, ta mejnik pa potem premaknili na leto 2045. Mestne oblasti so izračunale, da bi za dosego podnebne nevtralnosti morali omejiti vse emisije ogljikovega dioksida v mestu na 4,4 milijona ton na leto, kar bi bilo za 85 odstotkov manj v primerjavi z letom 1990.

Nemčijo bodo posledice podnebnih sprememb stale do 900 milijard evrov

Kot piše Reuters, ki je pred dnevi povzel študijo podjetja za raziskave Prognos in GWS ter Inštituta za ekološke ekonomske raziskave, bi lahko izjemni vremenski pojavi, ki so zaradi podnebnih sprememb vse pogostejši, v Nemčiji do leta 2050 povzročili za do 900 milijard evrov gospodarske škode. Gre predvsem za ekstremno vročino, sušo in poplave, ki bodo državo neizogibno prizadeli do sredine stoletja. Škoda zaradi teh pojavov je od leta 2022 do leta 2050 ocenjena na od 280 do 900 milijard evrov – razpon je tako velik, ker je odvisen od obsega globalnega segrevanja. V to škodo so všteti izguba kmetijskih pridelkov, poškodbe ali uničenje stavb in infrastrukture zaradi močnega dežja in poplav, otežen prevoz blaga in negativni vplivi na zdravstveni sistem. Študija pa ni upoštevala nefinančne škode, kot so poslabšanje zdravja, smrtne žrtve zaradi vročine in poplav ter izguba biotske raznovrstnosti.

Ekstremni vremenski dogodki zaradi podnebnih sprememb so Nemčijo med letoma 2000 in 2021 že stali najmanj 145 milijard evrov, od tega 80 milijard samo v zadnjih petih letih, vključno s poplavami leta 2021 v deželah Porenje-Pfalška in Severno Porenje-Vestfalija, je sporočilo ministrstvo za gospodarstvo. Morebitne stroške škode bi lahko popolnoma zmanjšali z ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam, kot je shranjevanje ogljika, če bi bile podnebne spremembe le blage, je ugotovila študija in dodala, da bi lahko s takšnimi ukrepi prihranili približno od 60 do 80 odstotkov stroškov, odvisno od tega, kako močno bi se podnebje spremenilo.

Zvezna vlada naj bi sicer v kratkem predstavila celovito strategijo prilagajanja podnebnim spremembam. Na ravni državi še vedno velja cilj, da država postane ogljično nevtralna do leta 2045, največja zalogaja pri dosegi teh ciljev bosta promet in gradbeništvo.

A kot piše portal Euronews, pri zelenem prehodu v Nemčiji obstajajo izredno velike razlike po regijah in območjih. Zavezanost k ukrepom in javna podpora se močno razlikujeta glede na mestna in podeželska območja, prav tako je velik razkorak v odnosu do podnebnih ukrepov med vzhodnim in zahodnim delom države, je ugotovilo poročilo skupine raziskovalnih inštitutov Ariadne. Raziskovalci so preverjali sprejemljivost 26 ukrepov za zaščito podnebja na regionalni ravni v daljšem časovnem obdobju. Ugotovili so, da je podpora na mestnih območjih večja kot na podeželju; v Berlinu, Hamburgu in Freiburgu so ugotovili najvišje stopnje podpore na vseh področjih. Obstajajo tudi očitne razlike med vzhodno in zahodno Nemčijo, saj so prebivalci zahodnih predelov pripravljeni plačati višjo ceno za varovanje podnebja in opuščanje fosilnih goriv ter tudi bolj podpirajo postopno opuščanje premoga in uvedbo podnebne dajatve za stavbe.

V poročilu so navedene tudi časovne razlike, saj se stopnja sprejemljivosti vetrnih in sončnih projektov povečuje na območjih, kjer so bili ti projekti že zagnani. Poleg tega ljudje bolj pozitivno ocenjujejo subvencije in razvoj infrastrukture kot prepovedi in zvišanje davkov. Eden najmanj priljubljenih ukrepov po vsej državi pa je prepoved registracije novih osebnih avtomobilov z bencinskim ali dizelskim motorjem od leta 2030 naprej.

Misija Mesta izbrala sto mest za podnebno nevtralnost do leta 2030

Do leta 2050 naj bi v mestnih območjih živelo že 85 odstotkov državljanov Evropske unije - zdaj jih 75 odstotkov. Na svetovni ravni mesta porabijo več kot 65 odstotkov vse energije in so odgovorna za več kot 70 odstotkov emisij CO2. Zato se je ne le Nemčija, ampak celotna Evropska unija zavezala k ambiciozni podnebni politiki. Unija želi namreč z zelenim dogovorom doseči, da bo do leta 2050 postala prva celina, ki bo odstranila toliko izpustov CO2, kolikor jih bo proizvedla. Evropski parlament je leta 2021 sprejel tudi nova podnebna pravila, dosegel je tudi, da je vmesni cilj zmanjšanja izpustov do leta 2030 bolj ambiciozen: namesto 40-odstotnega zmanjšanja se morajo izpusti zmanjšati za 55 odstotkov.
Evropska komisija pa je novembra leta 2021 začela tudi "misijo Mesta" in izbrala sto mest, ki so si postavila za cilj, da do leta 2030 postanejo podnebno nevtralna. Izmed 377 prijavljenih mest so se na končni seznam uvrstila mesta iz 27 držav članic in 12 mest iz držav, ki so pridružene ali bi se lahko pridružile programu EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa.

Misija Mesta je za obdobje 2022-23 prejela 360 milijonov evrov za obdobje, da bi utrla pot raziskavam in inovacijam, ki bodo prispevale k podnebni nevtralnosti do leta 2030. Ukrepi bodo obravnavali čisto mobilnost, energijsko učinkovitost in zeleno urbanistično načrtovanje, omogočili pa bodo tudi skupne pobude in okrepitev sodelovanja v sinergijah z drugimi programi EU-ja. Izbrana mesta bodo morala pripraviti tako splošni načrt za podnebno nevtralnost v vseh sektorjih, od energetike in stavb do ravnanja z odpadki in prometa, kot povezane naložbene načrte. V postopek bodo vključeni državljani, raziskovalne organizacije in zasebni sektor.

Ta mesta bodo kot eksperimentalna in inovacijska središča v pomoč vsem drugim pri doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050. Iz Slovenije so v ta projekt vključeni Ljubljana, Kranj in Velenje. Berlina sicer ni med njimi - med nemškimi mesti so izbrali tri majhna mesta na zahodu države – sodelujejo pa nekatere druge prestolnice, kot so Paris, Varšava, Stockholm, Helsinki in Rim.

Köbenhavn si je letvico postavil previsoko

Danska prestolnica Köbenhavn je imela še višje cilje - napovedala je, da želi postati podnebno nevtralna že do leta 2025, vendar so njene ambicije naletele na oviro, saj tamkajšnja sežigalnica odpadkov ARC ni dobila državnih sredstev za zajemanje ogljika, ki ga oddaja. Že lani poleti je tako postalo jasno, da Köbenhavn tega cilja ne bo mogel izpolniti.
"Škoda, da tega ne bomo dosegli do leta 2025. Vendar nam to lahko uspe do leta 2026, 2027 ali 2028," je avgusta lani izjavila županja Sophie Hæstorp Andersen in dodala, da je København od leta 2009 emisije CO2 zmanjšal za 80 odstotkov.

Čeprav København ni izpolnil svojega cilja, Danska kot celota ostaja vodilna na področju razogljičenja. Medtem ko je cilj zelenega dogovora EU-ja do leta 2030 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 % in do leta 2050 postati podnebno nevtralno območje, si je Danska na nacionalni ravni zastavila še več. Po podatkih danskega ministrstva za zunanje zadeve bo država leta 2030 zmanjšala emisije CO2 za 70 odstotkov.

Po podatkih organizacije EcoWatch, ki je primerjala uvrstitve mest na različnih okoljskih in trajnostnih lestvicah in dejavnike, kot so delež obnovljivih virov energije, uporaba javnega prevoza, količina toplogrednih emisij, kakovost zraka, standardi gradnje in tako naprej, je trenutno najbolj zeleno mesto v Evropi Amsterdam, ki želi do leta 2030 zmanjšati emisije CO2 za 55 odstotkov in zagotoviti, da 80 odstotkov meščanov uporablja trajnostne vire energije, na strehe vseh stavb namestiti sončne panele, do leta 2040 pa nehati uporabljati zemeljski plin. Mesto je izjemno prijazno za pešačenje in kolesarjenje, delež električnih vozil v javnem prevozu se hitro dviga, ima pa tudi ogromno zelenih površin.

Na drugo mesto na tem seznamu se je uvrstil Dunaj, sledijo mu Stockholm, Reykjavik, Pariz in Berlin. A če nedeljski referendum uspe, bi se Berlin v naslednjih letih lahko prebil na sam vrh.