Foto: Google Street View/(zajem zaslona)
Foto: Google Street View/(zajem zaslona)

Zgornja Mežiška dolina je s težkimi kovinami obremenjena predvsem zaradi preteklega rudarjenja v mežiškem rudniku svinca in cinka. V okolju pa še vedno deluje s svincem povezana industrija znotraj skupine Tab, ki dejavnost izvaja v skladu s predpisano področno zakonodajo.

Država se je sanacije doline, ki so jo pri Žerjavu v preteklosti imenovali tudi dolina smrti, lotila sistemsko, s posebnim 15-letnim programom ukrepov, ki jih od leta 2008 izvajajo v občinah Črna na Koroškem in Mežica.

Del programa so tudi ukrepi na področju zdravstva, ki zajemajo preverjanje vsebnosti svinca v krvi otrok in različne preventivne dejavnosti. Ta del ukrepov izvaja ravenska območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Prav rezultati vsakoletnega preverjanja vsebnosti svinca v krvi otrok so določeni kot pokazatelj uspešnosti izvedenih sanacijskih ukrepov. Cilj programa ukrepov je po navedbah okoljskega ministrstva, da imajo otroci 50 in manj mikrogramov svinca v litru krvi. Primerjava rezultatov od leta 2017 dalje kaže, da so izvedeni ukrepi uspešni, izpostavljajo na ministrstvu.

Vse manj je namreč otrok, ki imajo v krvi sto in več mikrogramov svinca na liter krvi, povečuje pa se delež tistih, ki imajo 50 ali manj mikrogramov svinca na liter krvi. Letos so bile povprečne vrednosti svinca v krvi triletnih otrok iz zgornje Mežiške doline nižje kot v letih pred tem, delež otrok z visoko vsebnostjo svinca v krvi pa je bil v zadnjih dveh letih najnižji od začetka izvajanja meritev.

Največjo težavo predstavlja s težkimi kovinami onesnažen prah, zato obe občini največ sredstev iz programa sanacije namenjata za ukrepe zmanjšanja prašenja. To sta asfaltiranje javnih makadamskih površin, predvsem tistih, kjer se zadržujejo otroci, pa tudi mokro čiščenje javnih površin in pročelij. Med ukrepe spadata tudi zamenjava zemljin in varovalna prehrana za najmlajše.

Ukrepi za prihodnji dve leti

Občini Črna in Mežica sta letos za izvedbo ukrepov prejeli 750.000 evrov in tudi letos večji del sredstev namenili za tovrstne ukrepe. Do konca novembra morata občini pripraviti nabor ukrepov za prihodnji dve leti.

Za leto 2021 je po podatkih ministrstva za okolje in prostor za sanacijske ukrepe predvidenih 2,5 milijona evrov, v letu 2022 pa en milijon evrov. "Skupaj bosta občini do konca leta 2022 dobili 13,4 milijona evrov, tako kot je bilo določeno z odlokom v letu 2007," so poudarili na ministrstvu.

Približno dve tretjini vseh sredstev odpade na občino Črna na Koroškem, ki tudi za prihodnje leto načrtuje podobne ukrepe kot doslej. "Večino bomo namenili preplastitvam makadamskih površin. To se je pokazalo kot najučinkovitejši ukrep," je povedala županja občine Romana Lesjak.

Na okoljskem ministrstvu skupaj z NIJZ-jem ugotavljajo, da so se krajani Črne in Mežice dobro prilagodili zahtevam, ki izhajajo iz programa ukrepov iz leta 2007. Po navedbah ministrstva je glavni ukrep, ki je zelo učinkovit, dobra osebna higiena in s tem umivanje rok. Pomembno je tudi, da se ljudje izogibanje gibanju na prostem, če je vreme vetrovno. Poleg tega sta pomembna prehrana in dosledno izvajanje mokrega čiščenja javnih površin, pa tudi površin v gospodinjstvih in prostorih, kjer se zadržujejo ljudje, so poudarili na ministrstvu.

Kakšni bi lahko bili ukrepi po letu 2022?

Na okoljskem ministrstvu navajajo, da bodo o natančnem programu dela govorili prihodnje leto, ko bodo izvedli še nekatere preiskave terena in na podlagi dobljenih rezultatov določili nabor ukrepov.

"Vsekakor bo spremljanje vsebnosti svinca v krvi otrok tudi v predlogu ukrepov," so navedli na ministrstvu, kjer so zadovoljni s sodelovanjem obeh občin in NIJZ-ja.

Ob tem so dodali, da bodo v prihodnje prizadevanja še v večji meri usmerjali "v tvorno, ciljno sodelovanje z industrijo na tem območju, ekološkimi kmetijami in tistimi deležniki, ki bistveno vplivajo na utrip krajev Mežiške doline".

Županja občine Črna na Koroškem meni, da so doslej izvedeni ukrepi dali nekaj rezultatov, da pa bi lahko program še podaljšali oz. da bi do dokončne sanacije potrebovali še nekaj finančnih sredstev. "Doslej se nismo dotaknili še nobenih odprtih zapuščenih rudniških nasipov oziroma hald. Teh pa je kar nekaj," je opozorila Lesjakova.