Edini novi dejavnik v slovenski orožarski aferi so trditve Marina Tomulića, domnevnega hrvaškega posrednika pri trgovini z orožjem v času hrvaškega osamosvajanja, o podkupovanju Janeza Janše in Igorja Bavčarja. Domnevnega zato, ker v hrvaških medijih, zlasti pri povzemanju novic o zadnjih dogodkih, povezanih s slovensko orožarsko afero, Tomulića označujejo kot nekoga, ki naj bi domnevno pomagal pri nabavi orožja za hrvaško vojsko v času spopadov z JLA in srbskimi uporniki oz. za nekoga, ki sam zase pravi, da je to počel.

Tomulić je na Hrvaškem postal bolj znan pred leti z obtožbami na račun takratnega predsednika Hrvaške Stjepana Mesića (te obtožbe se do zdaj niso izkazale kot resnične). Tem obtožbam, ki so bile objavljene na blogih, osrednji hrvaški mediji niso namenjali veliko pozornosti.

Tri Tomulićeve različice predaje denarja
Tomulić ni popolnoma dosleden v svojih izjavah o podkupovanju Janše (in Bavčarja). Po zgodbi, ki jo je povedal avstrijskemu raziskovalnemu novinarju Richardu Schneiderju, je denar Janši sam osebno pripeljal z avtomobilom, pri čemer naj bi bil njegov voznik poznejši general Vladimir Zagorec. Janša naj bi za vsako ladjo, ki je pripula v Luko Koper, prejel 250.000 dolarjev podkupnine.

Za Radio Krka je Tomulić 23. februarja povedal, da je bil navzoč ob eni izmed predaj orožja, ki se je zgodila nekaj dni po padcu Vukovarja. Reško pristanišče je bilo takrat v rokah jugoslovanske vojske, zato so se odločili, da bodo orožje prepeljali v Luko Koper, je dejal.

Po njegovih besedah naj bi na slovenski strani sodelovala Janša in Bavčar, takratna obrambni in notranji minister, območje predaje pa naj bi zavarovala specialna enota slovenske policije. Tomulić je povedal še, da so se nato Ivan Čermak, Janša in Bavčar umaknili v nek prostor, Čermak pa se je nato jezen vrnil nazaj in je preklinjal. Povedal naj bi mu, da mora ob prevzemu orožja vsakič na pokrov motorja položiti 250.000 mark (drugje Tomulić omenja dolarje).

Drugačno različico zgodbe o predaji denarja Janši je Tomulić 25. februarja povedal dopisnici TV Slovenija Meti Dragolič: "Bil sem prisoten, ko sta z avtomobilom prišla Janša in Bavčar. Čermak je vstal s stola, sedeli smo pred hotelom, in šel proti njima in njunemu avtu s torbo in opravil posel. Videl sem predajo denarja," je zatrdil Tomulić. Pravi, da nima dokazov za svoje besede, ker je šlo za predajo ene torbe. Trdi, da je vedel, kaj je v njej, Čermak pa naj bi mu tudi razložil, za kaj gre pri zadevi.

Tomulićevih navedb ni potrdil nihče
Njegovih navedb ni do zdaj potrdil še nihče. General Ivan Čermak je 2. marca prek svojega odvetnika zanikal Tomulićeve navedbe: "Ne vem, zakaj Tomulić omenja moje ime. Takrat nisem hodil v Koper, nisem se pogajal o prevozih, sploh pa nisem prevzel nobenega tovora. /.../ Ni mi znano, da bi kakšen slovenski uradnik po Janševih navodilih v tistem, za obe državi težkem obdobju zahteval protiusluge ali provizijo. Za vso pomoč jim bomo večno hvaležni."

Tudi odvetnik generala Zagorca, ki je bil po Tomulićevih navedbah navzoč ob domnevni predaji denarja, Tomulićevih trditev ni potrdil.

Po navedbah Mladine iz 3. marca, naj bi Tomulićeve navedbe potrdil nekdanji hrvaški premier Josip Manolić: "Tedaj sem bil predsednik vlade in seveda nisem bil neposredna priča tem dogodkom. Za orožarske posle so bili odgovorni nekateri ljudje, ki so orožje nabavljali. Zgodbe o tem, da je Janša prejemal podkupnine, pa se spomnim. Vem tudi, da smo bili tedaj nad tem malce razočarani. Seveda pa neposredno tega, da so bile podkupnine izplačane, ne morem potrditi. Je pa bilo jasno, da je bila Hrvaška tedaj v stiski in da smo bili pri nabavi orožja pod embargom. Mislim, da je Janša to vedel in glede tega ni bil ravno korektno."

Si je Mladina izmislila pogovor z Manolićem?
To domnevno Manolićevo potrditev, ki je že sama po sebi v časovnem protislovju s Tomulićevimi navedbami (Tomulić je dejal, da naj bi do podkupovanja Janše prihajalo po padcu Vukovarja - zadnji boji v tem mestu so potekali 20. novembra 1991 -, Manolić pa naj se bi spomnil zgodb o tem iz časa, ko je bil premier - to pa je bilo do julija 1991, torej nekaj mesecev pred domnevnim podkupovanjem), je zanikal sam Manolić. Najprej že 3. marca za POP TV, naslednji dan pa še za TV Slovenija. Za POP TV je med drugim dejal: "Tega nisem rekel, niti tega ne vem. Vem samo, da smo del oborožitve dobivali prek Slovenije. Ničesar nisem slišal o podkupovanju."

Za TV Slovenija je Manolić - prek telefona, v prispevku je bil tudi slišan njegov glas - dejal, da o provizijah ne ve nič, saj o čem takem človek lahko govori, če bi bil neposredno navzoč, kar pa sam ni bil. "Mislim, da gre za prazno govoričenje," je dodal. Za Večer pa je Manolić dejal, da ni nikoli dal izjave Mladini. V Mladini sicer vztrajajo pri Manolićevi potrditvi Tomulićevih navedb. Niso pa do zdaj verodostojnosti potrditve dokazali z morebitnim tonskim posnetkom pogovora z Manolićem.

Pogledi Slovenije: Ponovitev starih obtožb
Drugi zagon je orožarska afera v zadnjih dnevih dobila z oddajo Pogledi Slovenije, kjer je nastopila anonimna domnevna priča s trditvami, da je Janša sprejemal denar od t. i. vzporedne trgovine z orožjem. "Po 17 letih od glavnih dogodkov se je odločil spregovoriti nekdanji pripadnik vojaške obveščevalne službe, ki ni nikoli pričal niti pred eno preiskovalno komisijo. /.../ Po vseh letih spremljanja afer z orožjem, se je odločil prekiniti molk in povedati, kaj se je takrat dogajalo," se je začel novinarski uvod v intervju z anonimno domnevno pričo.

Po nekaterih navedbah - to trdi njegov nekdanji sodelavec Anton Peinkiher - je anonimna priča Bojan Porok, nekdanji pripadnika KOS-a, ki je pozneje prestopil v Slovensko vojsko. Porok pa trdi, da ni anonimna domnevna priča iz Pogledov Slovenije, ki je v oddaji med drugim povedala naslednje: "Kupci so prihajali direktno iz Hrvaške, Hercegovine, pozneje tudi Bosne, z gotovino, z gotovino so tudi plačevali. Dokler niso dali denarja Peinkiherju, toliko dolgo ni bilo obvestilo poslano v podrejena poveljstva, da bi se izdalo to orožje. /.../ Delavci Voma (Varnostni organ ministrstva za obrambo, op. p.) so to počeli in denar je šel direktno v vozilo direktorja Voma in pozneje se je del tega denarja odnesel v kabinet ministra Janša."

Dejstvo pa je, da to niso nove obtožbe, ki bi prišle v javnost šele po 17 letih. Javno so znane vsaj že od leta 2003. Leta 2003, v obdobju, ko je spet izbruhnila orožarska afera, je predsednik SNS-a Zmago Jelinčič na seji DZ-ja 19. decembra tega leta, pri obravnavi odgovora takratnega premierja Antona Ropa (LDS) oz. tedanje vlade na poslansko vprašanje o trgovini z orožjem, prebral izjavo Bojana Poroka: "Oktobra ali novembra 1991, ko sem bil dežurni na šesti upravi, sem na zahtevo gospoda Painkiherja prinesel vrečko, v katero je dal gospod Painkiher večjo količino denarja, marke. Govoril je, da je to okoli 1 milijona 300.000 nemških mark. To vrečko je pozneje odnesel v kabinet ministra." Porokova izjava je podobna izjavi anonimne domnevne priče iz Pogledov Slovenije.

Drnovšek: Domnevne nepravilnosti niso bile potrjene
Glede vprašanja, zakaj proti Janši zaradi domnevnega osebnega okoriščanja pri trgovini z orožjem niso bili sproženi pravni postopki oz. podane ovadbe v času LDS-ovih vlad, je zanimiv tudi del Jelinčičevega nastopa na omenjeni seji, ko je prebral pismo nekdanjega premierja Janeza Drnovška predsedniku preiskovalne komisije o trgovini z orožjem Rudolfu Mogetu (LDS).

Pismo je Drnovšek Mogetu poslal 30. decembra 1999. Besedilo dopisa, kot ga je povedal Jelinčič, je naslednje: "Spoštovani gospod Moge, z dopisom z dne 30. novembra 1999 ste zaprosili za odvezo dolžnosti varovanja tajnosti za nekdanjega ministra za obrambo Jelka Kacina, ministra za finance Mitjo Gasparija, pred tem pa še za nekdanjega ministra za obrambo Janeza Janšo. Domnevne nepravilnosti v zvezi s prodajo orožja v osamosvojitveni vojni sta skušala ugotoviti že vlada Republike Slovenije in državni zbor Republike Slovenije v prejšnjem mandatu. Vendar naše aktivnosti takšnih domnev niso potrdile. Ocenjujem, da stalno obujanje tako imenovane orožarske afere ni v interesu države in meče slabo luč tudi na osamosvojitveno vojno."

Premier Rop pa je na omenjeni seji med drugim povedal, da se tema trgovanja z orožjem "vse od osamosvojitve naprej vedno znova odpira". "Obstajajo sicer različna mnenja in domneve o tem, vendar do danes ni še nihče v vladni proceduri dokazal predpostavke o nezakonitostih pri trgovanju z orožjem."

Po letošnjem vnovičnem izbruhu orožarske afere so se pojavile zahteve po umiku stopnje zaupnosti z dokumentov, povezanih s trgovino z orožjem. Za takšen umik so tako v koaliciji kot v opoziciji. Glede morebitnega umika stopnje tajnosti pa je premier Borut Pahor prejšnji teden dejal, da se mora v zvezi s tem pogovoriti še z ministrico za obrambo Ljubico Jelušič, ki je do tega zadržana. Nato bo oblikoval tudi svoje stališče v zvezi s tem. Če bo ministrica podprla razkritje dokumentacije, mu tudi sam ne bo nasprotoval.