Revizorji so vlogo vlade in pristojnega ministrstva preučevali, ker sta zadolžena za načrtovanje postopkov, nacionalno agencijo za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) pa, ker je odgovorna za oblikovanje in izvajanje postopkov evalvacij in akreditacij. Foto: BoBo
Revizorji so vlogo vlade in pristojnega ministrstva preučevali, ker sta zadolžena za načrtovanje postopkov, nacionalno agencijo za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) pa, ker je odgovorna za oblikovanje in izvajanje postopkov evalvacij in akreditacij. Foto: BoBo

Revizorji so vlogo vlade in pristojnega ministrstva preučevali, ker sta zadolžena za načrtovanje postopkov, nacionalno agencijo za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) pa, ker je odgovorna za oblikovanje in izvajanje postopkov evalvacij in akreditacij.

Neučinkovitost postopkov, s katerimi naj bi Nakvis izvajal zunanje zagotavljanje kakovosti visokega šolstva, so pripisali nejasnim, nenatančnim in nerazumljivim pravnim podlagam. Po njihovem mnenju sistem šolstva v delu, ki se nanaša na zagotavljanje kakovosti in raznovrstnosti študijskih programov, ni bil ustrezno načrtovan.

Neučinkovitost podeljevanja koncesij je Računsko sodišče pripisalo nejasnim, nenatančnim, nerazumljivim in nelogičnim pravnim podlagam. Prav tako je menilo, da ni mogoče ugotoviti, ali in kako so izvedeni postopki prispevali k ustrezni kakovosti in raznovrstnosti študijskih programov, ministrstvo in vlada pa nista izkazala, da sproti spremljata in merita doseganje ciljev.

Kakšno kakovost zagotavlja Nakvis
Po mnenju Računskega sodišča v reviziji sploh ni bilo mogoče ugotoviti, kakšen je dejanski prispevek Nakvisa pri zagotavljanju kakovosti študijskih programov, ministrstvo in vlada, ki sta odgovorna za področje koncesij, pa nista ugotavljala potreb po koncesioniranih študijskih programih in zagotovila drugih mehanizmov, ki bi lahko spodbujali konkurenčnost visokošolskih zavodov.

Zaradi neučinkovitosti ureditve in izvajanja postopkov so študijski programi v povprečju financirani v manjšem obsegu in zato slabše kakovosti, ugotavljajo revizorji in dodajajo, da se zaradi ohlapnih meril število akreditiranih in s tem javno veljavnih študijskih programov povečuje, obseg javnih sredstev za visoko šolstvo pa ne.

Tveganje za nenamensko porabljena sredstva
Ker pa tudi ni potrjeno, da so akreditirani študijski programi dejansko raznovrstni in potrebni glede na pričakovanja družbe, obstaja tveganje, da država glede na cilj kakovosti in raznovrstnosti študijskih programov nenamensko porablja javna sredstva, saj jih lahko namenja tudi za programe, ki ne zagotavljajo nujno pričakovane ravni kakovosti izobrazbe diplomantov in ki ob večjem številu podobnih programov niso potrebni, še dodaja Računsko sodišče.

Računsko sodišče je od vseh organov zahtevalo odzivna poročila, v katerih morajo izkazati popravljalne ukrepe za odpravo ugotovljenih nesmotrnosti, hkrati pa je podalo priporočila za izboljšanje nacionalni agenciji za kakovost poslovanja v visokem šolstvu.