"Matjaž Han je del tabora, ki je že zdaj vladal v SD-ju. Zdi se, da gre za kontinuiteto, prej kot kar koli drugega," meni analitik in ustanovitelj družbe Valicon Andraž Zorko. Podobno so na kongresu zatrjevali preostali trije kandidati za predsednika, ki so obljubljali prenovo stranke in hkrati opozarjali, da Han ne predstavlja prekinitve "s starimi praksami". "Han je neke vrste sanacijski upravitelj, a bojim se, da bi znal biti tudi stečajni," doda Zorko.
Volilna komisija je po štirinajstih urah od začetka sobotnega kongresa točno opolnoči sporočila, da je največ glasov za predsednika SD-ja prejel Matjaž Han. Njegova zmaga ni presenečenje, a hkrati ni bila gotova, Milana Brgleza je premagal le za deset glasov. Po prvem krogu glasovanja smo novinarji seštevali glasove Janija Prednika, ki naj bi se prelili k Brglezu in marsikdo bi verjetno stavil nanj, ki naj bi predstavljal levo krilo, prenovo stranke, in kot je v svojem nagovoru večkrat poudaril – temeljne vrednote socialdemokracije.
"Zakaj pa se zmage ne veselite?" je Hana, ko se je že nameraval posloviti od kamer in mikrofonov, vprašal novinarski kolega Anže Božič. "Zakaj se ne veselim? To je velika stvar. Zato me ta trenutek prevevajo skrbi, imam tudi malo treme. Do stranke imam odgovornost, to ni več biti predsednik enega društva. Sem zaskrbljen, a po eni strani zelo ponosen, da sem dobil večino in trudil se bom, da članov, vseh članic in članov, ne bom razočaral." Han na kongresu ni bil najboljše volje. Zavedal se je, da so mu nekateri kolegi zamerili kandidaturo v zadnjem hipu. Po zaprtem delu kongresa je svoj nagovor celo začel z besedami, da ni vedel, da je on sam v stranki večji problem kot dva milijona dolga. Po tesni zmagi ni bilo več dvoma, da je postal predsednik stranke, ki je notranje razdeljena.
"Tak rezultat smo na volitvah kongresa SD-ja že videli," spomni Zorko. Leta 2012 je Igor Lukšič s prav tako desetimi glasovi razlike premagal Boruta Pahorja. "To ni neka novost, kot ni nekaj nenavadnega za SD, da ima več kot enega kandidata, kar recimo ne velja za kakšno drugo stranko v zadnjih 30 letih." A vsak rezultat, kjer se glasovi razdelijo na pol, se lahko interpretira kot razklanost, dodaja Zorko, predvsem če gre za dve diametralno nasprotni struji. "Zdi se mi pomembno, da gre za dva tabora znotraj stranke. Za tabor, ki si je izbral pragmatično pot iz situacije, v kateri se je stranka znašla po aferi sodna stavba, in ga predstavlja Han. Ter za tabor, ki meni, da je čas za korenitejšo prenovo stranke pod vodstvom "prišleka", ki je v stranki šele štiri leta."
Kdo si je želel Hana na čelu SD-ja?
Han je na začetku sobotnega kongresa svojo kandidaturo, ki jo je napovedal le dan prej, utemeljeval s številnimi klici, ki jih je prejel od članstva, ki naj bi ga pozivalo h kandidaturi. So klici prihajali tudi od drugod? Zorko odgovarja, da o tem sicer lahko le ugibamo, a da so špekulacije do neke mere utemeljene. Spomni na Aleksandra Čeferina, ki je tri dni pred kongresom ob obisku gospodarskega ministra v Ženevi dejal: "Matjaža Hana dolgo poznam, cenim ga kot ministra, človeka in prijatelja, veliko še lahko pomaga Sloveniji." Izjava je bila po mnenju Zorka zelo pomenljiva: "Zakaj bi predsednik Uefe komentiral Hana, ki takrat niti ni bil kandidat? Zvenelo je kot signal, kot napotek, da mora Han kandidirati ali pa da je že odločeno, da bo in ga Čeferin podpira. Razumljivo je, da je bilo nekaj pragmatizma tudi pri nekdanji predsednici SD-ja Tanji Fajon. Zaradi pričakovanja predsednika vlade, da bo novi predsednik stranke tudi minister, bi bilo njeno ministrovanje ogroženo, če bi bil izvoljen Milan Brglez."
Zmaga Hana, ki je kot gospodarski minister že član vlade, naj bi bila ugodna tudi za koalicijo. Toda ali je res? "Han je minister, s katerim predsednik vlade doslej ni imel težav, po nekaterih meritvah je najbolj priljubljen minister, tudi kot politik je zelo visoko na lestvicah priljubljenosti, ki jih sam sicer ne cenim preveč. S tega vidika bi bil logičen odgovor "da". Han naj prav tako ne bi bil konflikten, rad se predstavlja kot povezovalen, nadstrankarski. Od tod verjetno tudi izvira njegova priljubljenost." A Zorko spomni na eno od Hanovih izjav v času afere sodna stavba, ko je SD čakal, da bo premier Robert Golob odstavil ministrico za pravosodje in je postajalo jasno, da tega ne bo storil. "Takrat je bil ravno Han tisti, ki je podal izjavo, ki ni bila ravno spravljiva, v smislu, fino koalicijo imamo, bilo bi škoda, če bi se ji kaj zgodilo." A čeprav je lahko Han ostrejši v izjavah, kot je bila Fajon, verjetno še vedno premierju in koaliciji ustreza bolj, kot bi jim kateri od novincev, "ki bi moral postati minister in s tem član vlade. Že zato bi verjetno vnesel nekaj nemira, saj vsak, ki pride na novo, hoče tudi narediti nekaj na novo."
Naslednje parlamentarne volitve bodo, če ne bo predčasnih, leta 2026. Han je na lestvicah priljubljenosti visoko, a po Zorkovem mnenju so ugibanja, da bo Han pritegnil več volivcev, kot bi jih Brglez, pretirana. "Priljubljenost še nikoli ni pomenila enako dobrega rezultata na volitvah. Druga stvar pa je, da dober rezultat žal ni odvisen samo od SD-ja. Če pogledamo zadnjih deset let javnomnenjskih raziskav, bomo opazili, da je stranka SD v obdobju med volitvami, od časa ko jo je vodil Dejan Židan dalje, dosegala zelo visoke številke, ki so obetale tudi zmago na volitvah. Dokler se seveda ni pojavil najprej Miro Cerar, potem Marjan Šarec in nato Robert Golob."
Kot dodaja Zorko, je seveda mogoče, da se bo znova "zgodila kakšna ofenziva na ugled vlade" in na stranko Gibanje Svoboda, kot smo ji bili priča jeseni. "Takrat je začela podpora SD-ju rasti, do afere Litijska, ki je trend obrnila navzdol. Volivci leve sredine niso imeli več izbire, zato je Golob ohranil dokaj veliko podporo, Gibanje Svoboda ima še vedno 20 odstotkov in več podpore. A če se ta trend ne bi prekinil, bi bili pa priča temu, kar smo videli v zadnjih desetih letih že trikrat." Če pa bi se začelo novo krhanje ugleda Gibanja Svoboda in mu bo začela podpora znova padati, se bodo levi volivci začeli spet obračati po alternativah, meni Zorko. "SD s Hanom na čelu je zelo primeren za te volivce, vse bo odvisno od tega, kdo bo nov obraz leta 2026. Takrat pa jim ne more pomagati več noben Han niti Han Solo ne."
Koalicija SDS-SD?
Še preden bi Han potrdil kandidaturo na kongresu, se je v javnosti veliko namigovalo, da bi se v primeru njegovega prevzema SD-ja po prihodnjih parlamentarnih volitvah lahko oblikovala velika koalicija, ki bi združevala stranki SD in SDS. Han je na kongresu poudaril, da se pogovarja z vsemi, a da vidi stranko v levosredinskih vladah. Konkretnejšim odgovorom pa se je po izvolitvi izognil s poudarkom, da se je treba osrediniti na delo v trenutni koaliciji. "Sam že dlje časa govorim, da sta SDS in SD desno in levo krilo nekdanje Zveze komunistov. S tega vidika bi se lahko zgodilo tudi to, in sicer ko bi obe stranki ugotovili, da so njuni interesi tako kritično ogroženi, da ni druge možnosti. Do sodelovanja bi torej lahko prišlo le, če bi obstajala možnost, da na drugi strani nastopi vlada, ki ne bi imela v koaliciji ne SD-ja ne SDS-a. Takrat bi pristali na istem bregu, in če bi imeli možnost vlado narediti, bi jo," meni Zorko. "Mislim, da je Han dovolj pragmatičen, da bi, če bi bila to edina možnost, privolil v to."
Če bi bil izvoljen Milan Brglez, bi bila možnost za sodelovanje s SDS-om precej manjša, če ne nična. Zorko meni, da je Brglez svojo načelnost izkazal že kot član SMC-ja, ko se je z Mirom Cerarjem med drugim razšel tudi zaradi svojega jasnega stališča do priznanja Palestine. "Tudi s tega vidika bi bil dosti primernejši za stranko socialdemokracije, ki že deset let išče svojo identiteto," sklene Zorko.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje